PRAVILNIK O NORMATIVIH ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI PREDŠOLSKE VZGOJE

Na podlagi 14. in 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU in 40/12 – ZUJF) minister za izobraževanje, znanost in šport izdaja


P R A V I L N I K
o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje


I. SPLOŠNI DOLOČBI


1. člen

(vsebina pravilnika)


S tem pravilnikom se določajo normativi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, potrebnih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ter normativi za oblikovanje oddelkov ter spremstvo otrok.

2. člen

(veljavnost pravilnika)


Ta pravilnik velja za vse vrtce, vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov, razen določb o normativih za administrativno-računovodske in tehnične delavce, ki ne veljajo za zasebne vrtce.

II. DELOVNA OBVEZNOST RAVNATELJA IN POMOČNIKA RAVNATELJA TER NORMATIVI ZA STROKOVNE DELAVCE

1. Ravnatelj, pomočnik ravnatelja in vodja enote

3. člen

(ravnatelj)


(1) Vrtec, ki ima 10 ali več oddelkov, vodi ravnatelj, ki je pedagoški vodja in poslovodni organ.

(2) Ravnatelj mora v okviru polne delovne obveznosti opraviti:

– v vrtcu z 10 ali 11 oddelki 3 ure dela z otroki oziroma 4 ure svetovalnega dela na teden;

– v vrtcu z 12 ali 13 oddelki 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.

(3) Ravnatelj v vrtcu s 14 in več oddelki v okviru polne delovne obveznosti nima obveznosti dela z otroki oziroma svetovalnega dela.

4. člen

(pomočnik ravnatelja samostojnega vrtca)


(1) Ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja v vrtcu s 17 oddelki, za vsakih nadaljnjih 18 oddelkov se sistemizira dodatno delovno mesto pomočnika ravnatelja.

(2) V vrtcu s 17 oddelki je obveznost pomočnika ravnatelja v okviru polne delovne obveznosti 13,5 ure dela z otroki oziroma 18 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več od 17 oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Enako se določi obveznost dela z otroki oziroma svetovalnega dela za vsakega naslednjega pomočnika ravnatelja.

(3) Če pomočnik ravnatelja pedagoško vodi oddelke na treh lokacijah, se normativ za sistemizacijo zmanjša za en oddelek, za vsaki dve dodatni lokaciji pa še za en oddelek.

5. člen

(ravnatelj organizacijske enote)


Organizacijsko enoto vrtca vodi ravnatelj, ki je pedagoški vodja. V organizacijski enoti vrtca z osmimi oddelki mora ravnatelj v okviru polne delovne obveznosti opraviti 10,5 ure dela z otroki oziroma 14 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več od osmih oddelkov se obveznost ravnatelja zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.

6. člen

(pomočnik ravnatelja vrtca pri šoli)


(1) V vrtcu pri šoli imenuje ravnatelj za pedagoško in organizacijsko vodenje oddelkov vrtca pomočnika ravnatelja. V okviru polne delovne obveznosti mora pomočnik ravnatelja opraviti v vrtcu z enim oddelkom 21 ur dela z otroki oziroma 28 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več se mu obveznost zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Če del obveznosti dela z otroki oziroma svetovalnega dela pomočnik ravnatelja opravi v šoli, mora v vrtcu opraviti najmanj 2 uri dela z otroki na teden oziroma toliko ur svetovalnega dela, kot jih vrtcu pripada na podlagi normativa za svetovalnega delavca. Ena ura dela z otroki v vrtcu pomeni 0,7 ure pouka oziroma 0,8 ure podaljšanega bivanja.

(2) Če ima vrtec pri šoli več enot, lahko ravnatelj v dislociranih enotah za organizacijsko vodenje pooblasti strokovnega delavca v tej enoti.

(3) Če pomočnik ravnatelja pedagoško vodi 20 oddelkov v vrtcih pri več šolah, nima obveznosti dela z otroki oziroma svetovalnega dela. Za vsaka dva oddelka manj opravi 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Za pedagoško vodenje na treh lokacijah se število oddelkov pedagoškega vodenja zniža za en oddelek, za vsaki dodatni dve lokaciji se zniža še za en oddelek.


7. člen

(pomočnik ravnatelja v zasebnem vrtcu)


Zasebni vrtec mora za prva dva oddelka zagotoviti za vsak oddelek po 2 uri pedagoškega vodenja tedensko, za vsak nadaljnji oddelek pa 1 uro. Pedagoško vodenje lahko izvaja strokovni delavec, ki izpolnjuje pogoje za delovno mesto ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja vrtca.


8. člen

(vodja enote vrtca)


Vodja enote vrtca je lahko vzgojitelj ali svetovalni delavec. Za vodenje enote vrtca lahko ravnatelj pooblasti tudi pomočnika ravnatelja, ki to delo opravlja v okviru svojih nalog.

2. Strokovni delavci – normativi za sistemizacijo delovnih mest


9. člen

(svetovalni delavec)


(1) V vrtcu s 30 oddelki se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca.

(2) Če opravlja svetovalni delavec delo na štirih do šestih lokacijah, se normativ za sistemizacijo zmanjša za dva oddelka, če opravlja delo na več kot šestih lokacijah, pa se normativ zmanjša za štiri oddelke.


10. člen

(organizator prehrane in organizator zdravstveno-higienskega režima)


(1) V vrtcu s 60 oddelki se sistemizira eno delovno mesto organizatorja prehrana in eno delovno mesto organizatorja zdravstveno-higienskega režima.

(2) Če opravlja organizator prehrane ali organizator zdravstveno-higienskega režima delo na štirih do šestih lokacijah, se normativ zmanjša za dva oddelka, če opravlja delo na več kot šestih lokacijah, pa se normativ zmanjša za štiri oddelke.


11. člen

(vzgojitelj za dodatno strokovno pomoč)


V vrtcu se sistemizira delovno mesto vzgojitelja za dodatno strokovno pomoč s polnim delovnim časom, če ima 25 ur obveznosti dela z otroki.


12. člen

(delovno mesto v deležu)


Vrtec, ki glede na število oddelkov ne dosega normativov, določenih za strokovne delavce, sistemizira delovno mesto v ustreznem deležu, vrtec, ki pa glede na število oddelkov presega normativ za eno delovno mesto, lahko v ustreznem deležu sistemizira dodatno delovno mesto.


13. člen

(mentorstvo pripravniku)


Mentorju se za delo s pripravnikom prizna štiri ure na teden.

III. NORMATIVI ZA ADMINISTRATIVNO-RAČUNOVODSKE IN TEHNIČNE DELAVCE V VRTCIH TER SPREMLJEVALCA GIBALNO OVIRANIH OTROK

1. Administrativno-računovodski delavci

14. člen

(računovodja in poslovni sekretar)


(1) V samostojnem vrtcu s 15 ali več oddelki se sistemizira eno delovno mesto poslovnega sekretarja in eno delovno mesto računovodje, ki sta uvrščeni najmanj v VI. tarifni razred.

(2) V šoli, ki ima vrtec, se delovno mesto računovodje in poslovnega sekretarja sistemizira tako, da se upoštevajo oddelki šole in vrtca.


15. člen

(knjigovodja in administrator)


(1) V samostojnem vrtcu, ki ima več kot 15 oddelkov, se za vsakih dodatnih 16 oddelkov sistemizira dodatno delovno mesto knjigovodje ali administratorja, ki je uvrščeno najmanj v V. tarifni razred.

(2) V šoli, ki ima vrtec in ima skladno z normativi za osnovnošolsko dejavnost že sistemizirano eno delovno mesto računovodje in eno delovno mesto poslovnega sekretarja, se za prvih 15 oddelkov vrtca sistemizira eno delovno mesto knjigovodje in eno delovno mesto administratorja. Če je število oddelkov manjše, se sistemizirata obe delovni mesti v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 posameznega delovnega mesta. Za vsakih dodatnih 16 oddelkov vrtec sistemizira še dodatno delovno mesto knjigovodje ali administratorja. Delovno mesto knjigovodje oziroma administratorja je uvrščeno najmanj v V. tarifni razred.

2. Drugi tehnični delavci

16. člen

(delavci v kuhinji)


(1) Delavci v kuhinji so kuharji in pomočniki kuharjev.

(2) Število delovnih mest za delavce v kuhinji se sistemizira na podlagi porabe časa za posamezno delovno operacijo, ob upoštevanju starostne skupine in energijskih potreb otrok, ki ga določa tabela, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Poraba časa je določena za delo v lastni, centralni in razdelilni kuhinji.

(3) Za pripravo dietnih obrokov za otroke, ki imajo ustrezno zdravniško mnenje, se doda za vsak obrok tri četrtine časa, določenega v tabeli.

(4) Če ima vrtec organizirano centralno ali lastno kuhinjo, mora imeti sistemiziranih najmanj polovico delovnih mest kuharjev.


17. člen

(delavci v pralnici)


V vrtcu se sistemizira eno delovno mesto perice ali perice-šivilje za povprečno 60 kg suhega perila na dan.


18. člen

(čistilci)


V vrtcu se sistemizira delovno mesto čistilca na 600 m² čistilne talne površine. Čistilne površine so notranje talne površine, zmanjšane za površino kuhinje in prostore hišnika. Če delavec skrbi za dve do tri stavbe, se normativ zniža za 100 m², za štiri ali več stavb pa za 200 m².

19. člen

(hišnik-vzdrževalec, kurjač, šofer)


(1) Drugi tehnični delavci so praviloma hišnik-vzdrževalec, kurjač in šofer.

(2) V vrtcu z 18 oddelki se za delavce iz prejšnjega odstavka sistemizira eno delovno mesto. Če delavec skrbi za tri do pet stavb, se normativ zniža za dva oddelka, če skrbi za več kot pet stavb, pa se zniža za štiri oddelke.


20. člen

(delovno mesto v deležu)


Vrtec, ki glede na število oddelkov ne dosega normativov za administrativno-računovodske in tehnične delavce, sistemizira delovno mesto v ustreznem deležu. Vrtec, ki glede na število oddelkov presega normativ za eno delovno mesto, v ustreznem deležu sistemizira dodatno delovno mesto.


21. člen

(pravica do položajnega dodatka)


(1) Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, lahko ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev ter pravico do položajnega dodatka v skladu z določbami predpisov, ki urejajo položajni dodatek. V takšnem primeru se mora v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota.

(2) Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini oziroma skupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, kurjač ali delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).

(3) Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, vrtec pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, mora vrtec iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.


22. člen

(organiziranost administrativno-računovodske in tehnične službe)


(1) Za opravljanje nalog strokovnih delavcev, računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev lahko več vrtcev oziroma drugih zavodov, ki opravljajo dejavnost predšolske vzgoje v skladu z zakonom, ki ureja zavode, ustanovijo skupne službe, ki delujejo pri enem izmed zavodov. Skupne službe lahko za te zavode ustanovi tudi njihova občina ustanoviteljica, v okviru občinske uprave.

(2) Občina ustanoviteljica lahko z aktom o ustanovitvi vrtca določi, da opravljanje posameznih nalog iz prejšnjega odstavka zagotavlja vrtcu sama oziroma jih zagotovi vrtec z zunanjimi izvajalci.

(3) Določba tega člena se ne uporablja za opravljanje nalog vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja.

3. Spremljevalec otroku s posebnimi potrebami


23. člen

(spremljevalec)


(1) Za nudenje fizične pomoči otrokom s posebnimi potrebami se v vrtcu, na podlagi odločbe o usmeritvi, sistemizira delovno mesto spremljevalca, če se ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi z že sistemiziranimi delovnimi mesti.

(2) Obseg delovne obveznosti in spremljevalca se določi glede na število otrok, ki se jim nudi fizična pomoč in števila ur fizične pomoči, ki izhaja iz individualiziranega programa.

(3) Spremljevalec mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem programu gimnazija ali izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem programu srednjega strokovnega izobraževanja.

IV. NORMATIVI ZA OBLIKOVANJE ODDELKOV VRTCA TER SPREMSTVO OTROK

1. Normativi za oblikovanje oddelkov

24. člen

(oblikovanje oddelkov)


(1) Vrsto in število oddelkov ter število otrok v oddelku določi vrtec v soglasju z občino ustanoviteljico. Oddelki se oblikujejo pred začetkom tekočega šolskega leta za celo šolsko leto. Pri oblikovanju oddelkov se šteje, da sodijo v oddelek drugega starostnega obdobja otroci, ki bodo do konca koledarskega leta dopolnili najmanj tri leta starosti.

(2) Pri določanju števila otrok v oddelku se upošteva tudi igralna površina na otroka, ki je določena v pravilniku, s katerim se ureja prostor in oprema vrtca.


25. člen

(vrste oddelkov in normativi za oblikovanje oddelkov)


(1) Vrtec lahko oblikuje homogene, heterogene in kombinirane oddelke. V homogene oddelke so vključeni otroci prvega ali otroci drugega starostnega obdobja v starostnem razponu enega leta, v heterogene oddelke so vključeni otroci prvega ali drugega starostnega obdobja, v kombinirane oddelke pa so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja.

(2) V homogeni oddelek je lahko vključeno:

– v oddelek prvega starostnega obdobja najmanj devet in največ 12 otrok,

– v oddelek drugega starostnega obdobja, v katerem so 3–4 letni otroci, najmanj 12 in največ 17 otrok,

– v ostale oddelke drugega starostnega obdobja najmanj 17 in največ 22 otrok.

(3) V heterogeni oddelek je lahko vključeno:

– v oddelek prvega starostnega obdobja najmanj sedem in največ deset otrok,

– v oddelek drugega starostnega obdobja najmanj 14 in največ 19 otrok.

(4) V kombinirani oddelek je vključeno najmanj deset in največ 17 otrok.

(5) Občina lahko kot ustanoviteljica vrtca s sklepom določi nižji normativ števila otrok v posameznih oddelkih, kot je določeno v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena. Občina, ustanoviteljica vrtca, določi tudi najmanjše število otrok, ko je vrtec dolžan začeti oziroma končati poslovalni čas vrtca.

(6) Občina, ustanoviteljica vrtca, lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v občini odloči, da se najvišje število otrok v oddelku, določeno v drugem, tretjem in četrtem odstavku, poveča za največ dva otroka.

(7) Za zasebni vrtec, ki ima koncesijo, sprejme sklep iz prejšnjega odstavka tega člena, na predlog vrtca, občina koncedentka, za zasebni vrtec, ki nima koncesije, pa sprejme sklep ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca.

(8) V enoti vrtca, v kateri deluje samo en oddelek, se lahko pri oblikovanju heterogenih oddelkov upošteva normativ za homogene oddelke, če bi bilo sicer odklonjenih do pet otrok.


26. člen

(sočasna prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja)


(1) Sočasna prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v dnevnem programu je:

– v oddelku prvega starostnega obdobja, v oddelku, kjer se izvaja prilagojeni program in edinem oddelku na samostojni lokaciji vsaj šest ur dnevno,

– v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno,

– v kombiniranem oddelku, kjer so trije otroci prvega starostnega obdobja, vsaj štiri ure dnevno, če pa so v oddelku štirje otroci prvega starostnega obdobja ali več pa vsaj pet ur dnevno.

(2) V poldnevnem programu je sočasna prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja za polovico manjša, kot je določeno v prvem odstavku tega člena.

(3) V času počitka in v krajših programih ni sočasne prisotnosti.

(4) Kadar sta v oddelek, v katerem se izvaja prilagojeni program, vključena dva otroka, je sočasna prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja vsaj tri ure dnevno, če je v oddelek vključen en otrok, sočasne prisotnosti ni.


27. člen

(posebnosti)


(1) V kombiniranem oddelku je lahko največ sedem otrok prvega starostnega obdobja. Za vsake tri otroke drugega starostnega obdobja manj, se lahko poveča število otrok prvega starostnega obdobja za enega otroka. Normativ za kombinirani oddelek se uporablja, če so v oddelku vsaj trije otroci prvega starostnega obdobja.

(2) V heterogenem oddelku drugega starostnega obdobja je lahko največ deset otrok, ki do konca koledarskega leta dopolnijo tri leta.

(3) Če sta v oddelku prvega starostnega obdobja do dva otroka, ki presegata starostni razpon enega leta, oziroma štirje otroci ali manj v oddelku drugega starostnega obdobja, se pri oblikovanju oddelkov uporablja normativ za homogene oddelke.

(4) Kadar je zaradi nenadnih izrednih okoliščin v družini nujna takojšna vključitev otroka v vrtec, lahko ravnatelj, na podlagi vloge in ustreznih dokazil odloči, da se do konca tekočega šolskega leta otroka vključi v vrtec, ne glede na omejitve iz 25. člena tega pravilnika. Vrtec, ki ima 10 ali manj oddelkov lahko v nujnih primerih sprejme enega otroka, vrtec, ki ima 11 in več oddelkov pa največ 3 otroke.

28. člen

(vzgojno-varstvena družina)


V vzgojno-varstveni družini je lahko v skupini:

– prvega starostnega obdobja najmanj štiri in največ šest otrok,

– drugega starostnega obdobja najmanj pet in največ osem otrok,

– v starostno kombinirani najmanj pet in največ sedem otrok.

29. člen

(otroci s posebnimi potrebami)


(1) V posamezni oddelek sta lahko vključena največ dva otroka s posebnimi potrebami na podlagi odločbe o usmeritvi. Če sta v oddelek že vključena dva otroka s posebnimi potrebami, med šolskim letom pa je usmerjen v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo iz istega oddelka še en otrok s posebnimi potrebami, so lahko v oddelku do konca šolskega leta trije otroci s posebnimi potrebami.

(2) Če so v oddelek vrtca vključeni otroci s posebnimi potrebami, se lahko najvišje število otrok v oddelku, določeno v 25. členu tega pravilnika, zmanjša za največ šest otrok.

(3) Če je z odločbo o usmeritvi določeno, da se najvišji normativ števila otrok v oddelku zniža, odloči o številu znižanja strokovna skupina vrtca. Strokovno skupino vrtca imenuje ravnatelj vrtca v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

30. člen

(oddelek prilagojenega programa)


V oddelek, v katerem se izvaja prilagojeni program za predšolske otroke, je lahko vključenih največ šest otrok s posebnimi potrebami.

31. člen

(romski oddelek)


(1) V oddelku otrok Romov se pri izvajanju programa za vsaj tri ure dnevno zagotovi razmerje:

– štirje otroci na strokovnega delavca v oddelku prvega starostnega obdobja,

– sedem otrok na zaposlenega v oddelku drugega starostnega obdobja,

– pet otrok na zaposlenega v kombiniranem oddelku.

(2) Razmerje iz prvega odstavka se zagotavlja na naslednji način:

– v oddelek prvega starostnega obdobja se vključi v izvajanje vzgojnega dela pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj šest otrok in naslednji pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 12 otrok,

– v oddelek drugega starostnega obdobja se vključi v vzgojno delo pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 11 otrok in naslednji pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 21 otrok,

– v kombinirani oddelek se vključi v izvajanje vzgojnega dela pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj osem otrok in naslednji pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 15 otrok.

32. člen

(bolnišnični oddelek)

(1) V bolnišničnih oddelkih opravlja delo samo vzgojitelj. Za oblikovanje oddelka se upošteva normativ za oblikovanje kombiniranih oddelkov iz 25. člena tega pravilnika. Osnova za ugotavljanje števila otrok je povprečno število hospitaliziranih otrok v enem dnevu, ugotovljeno za preteklo leto.

(2) Če so v bolnišnični oddelek vrtca vključeni ležeči otroci, opravlja vzgojno delo en vzgojitelj za deset otrok.

33. člen

(polovični oddelek)


(1) Če je število otrok v oddelku enako ali manjše od polovice največjega števila otrok, določenega v drugem, tretjem in četrtem odstavku 25. člena tega pravilnika, izvaja vzgojno delo v oddelku samo vzgojitelj. Če traja vzgojno delo v oddelku dalj časa, kot je obveznost dela vzgojitelja z otroki, ga nadaljuje pomočnik vzgojitelja.

(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja v primeru edinega oddelka otrok na samostojni lokaciji.

(3) Občina, ustanoviteljica vrtca, lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v občini odloči, da se najvišje število otrok v oddelku poveča za največ enega otroka.

(4) Za zasebni vrtec, ki ima koncesijo, sprejme sklep iz prejšnjega odstavka tega člena na predlog vrtca občina koncedentka, za zasebni vrtec, ki nima koncesije, pa sprejme sklep ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca.

34. člen

(območja s posebnimi razvojnimi problemi in romski oddelki)


Izjemoma se lahko na območjih s posebnimi razvojnimi problemi ter za vzgojo otrok Romov oblikuje oddelek vrtca, v katerega je vključeno najmanj pet otrok.

2. Dejavnosti izven vrtca in spremstvo otrok

35. člen

(spremstvo otrok)

(1) Če je v vrtcu organizirana dejavnost izven zgradbe in igrišča vrtca, mora vsak oddelek vrtca, zaradi večje varnosti, poleg vzgojitelja oziroma strokovnega delavca, ki izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, spremljati vsaj še ena polnoletna oseba.

(2) V vzgojno-varstveni družini spremlja skupino otrok poleg izvajalca vzgojnega programa (vzgojitelj oziroma pomočnik vzgojitelja) še ena polnoletna oseba.

(3) Če je dejavnost vezana na prevoz, morata oddelek otrok poleg vzgojitelja oziroma strokovnega delavca, ki izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, spremljati še najmanj dve polnoletni osebi, ki sta dopolnili 21 let.

(4) Če je število otrok pri dejavnostih, vezanih na prevoz, enako ali manjše od polovice najvišjega, z normativom določenega števila za posamezni oddelek, mora biti, poleg vzgojitelja oziroma strokovnega delavca, ki izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, prisotna še ena polnoletna oseba, ki je dopolnila 21 let.

(5) Če gre le za spremstvo do bližnjega ograjenega igrišča ali do zbirnega mesta, lahko otroke namesto vzgojitelja spremlja pomočnik vzgojitelja.

36. člen

(plavalni, smučarski in drugi tečaji ter dejavnosti, vezane na prenočitev)


(1) Pri učenju plavanja, smučanja, drsanja in drugih podobnih dejavnostih izven vrtca ter dejavnostih, vezanih na prenočitev otrok, je lahko v skupini največ osem otrok. Eden od spremljevalcev mora biti vzgojitelj vrtca, iz katerega so otroci.

(2) Pri učenju plavanja otrok s posebnimi potrebami je na eno odraslo osebo v skupini od dva do osem otrok. O številu otrok v skupini odloča strokovna skupina vrtca, imenovana v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

V. IZJEME

37. člen

(vrtec pri šoli – pomočnik ravnatelja)


Pomočnik ravnatelja šole, ki ima vrtec, lahko izjemoma opravlja tudi naloge pomočnika ravnatelja za vrtec, če za to izpolnjuje pogoje. Šola mora o tem pridobiti soglasje ministrstva.

38. člen

(izjeme – občine)


Ugodnejši normativ za pomočnika ravnatelja in računovodsko-administrativne delavce, kot ga določa ta pravilnik ter druge ugodnejše izjeme zaradi posebnih delovnih razmer odobri, na podlagi vloge vrtca, občina, ustanoviteljica vrtca. Nižji oziroma ugodnejši normativi se upoštevajo pri določanju cene programa.

VI. NADZOR

39. člen

(nadzor)


Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja inšpekcija, pristojna za šolstvo.

VII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

40. člen

(računovodja oziroma poslovni sekretar)


Ne glede na drugi odstavek 15. člena tega pravilnika računovodja oziroma poslovni sekretar, ki je ob uveljavitvi tega pravilnika zaposlen v šoli, ki ima vrtec in opravlja delo za vrtec, po uveljavitvi tega pravilnika nadaljuje delo na delovnem mestu računovodje oziroma poslovnega sekretarja.

41. člen

(razveljavitev)


S pričetkom uporabe tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 75/05, 82/05, 76/08, 77/09, 79/09 – popr., 102/09 in 105/10), razen 49. člena.

42. člen

(uveljavitev in uporaba)


Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2014.



Št. 0070-135/2013

Ljubljana, dne 3. aprila 2014

EVA 2013-3330-0184

dr. Jernej Pikalo l.r.
Minister za izobraževanje, znanost in šport


PRILOGA: Preglednice za izračun števila delavcev v kuhinji
GO SVIZ Slovenije, Oražnova 3, p.p. 196, 1102 Ljubljana, telefon: +386 1 24 40 900, faks: +386 1 24 40 920
e-mail: info@sviz.si; pravna služba - 01/24 40 910, 01/24 40 912 in 01/24 40 914, e-mail: pravna.pisarna@sviz.si;
finance in organizacija - 01/24 40 906; mednarodna dejavnost, informiranje - 01/24 40 908