Pravilnik o smeri in stopnji strokovne izobrazbe, učiteljev splošnoizobraževalnih predmetov in drugih strokovnih delavcev v poklicnem
in strokovnem izobraževanju
Delovno pravo>
Vzgoja in izobraževanje>
Raziskovalne dejavnosti>
Kultura>
|

1. člen

Ta pravilnik določa smer in stopnjo strokovne izobrazbe, ki jo morajo ob izpolnjevanju drugih z zakonom določenih pogojev imeti učitelji splošnoizobraževalnih predmetov, laboranti, knjižničarji in svetovalni delavci v izobraževalnih programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja.

2. člen

V tem pravilniku je kot smer strokovne izobrazbe določen študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98), pri posameznih predmetih pa tudi študijski program za izpopolnjevanje.

3. člen

S tem pravilnikom se določajo tudi predmeti, pri katerih se za strokovne delavce zagotavljajo programi stalnega strokovnega spopolnjevanja.

Predmeti in programi iz prejšnjega odstavka so navedeni v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

Strokovni delavci se spopolnjujejo v skladu s pravilnikom o stalnem strokovnem spopolnjevanju.

4. člen

Če je v tem pravilniku pri posameznih predmetih naveden dvopredmetni študijski program, je ta ustrezen ne glede na to, na katerem mestu je predmet naveden.

UČITELJI IN LABORANTI V NIŽJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU

5. člen

1. Slovenščina

Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz slovenščine.

2. Italijanščina

Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz italijanščine.

3. Madžarščina

Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz madžarščine.

4. Angleščina

Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz angleščine.

5. Nemščina

Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz nemščine.

6. Strokovno računstvo

Učitelj strokovnega računstva je lahko, kdor je končal visokošolski strokovni študijski program praktične matematike ali univerzitetni študijski program matematike ali računalništva z matematiko.

Učitelj strokovnega računstva je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja strokovno-teoretičnega predmeta v programu, v katerem poučuje, in ima znanja za učitelja strokovnega računstva, ki so določena v posebnem delu programa, v katerem poučuje, in je imel v študijskem programu najmanj 100 ur matematike.

7. Družboslovje

Učitelj družboslovja je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz geografije, zgodovine ali sociologije.

8. Naravoslovje

Učitelj naravoslovja je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije, fizike ali kemije ali univerzitetni študijski program iz biokemije ali kemijskega inženirstva ali visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program iz kemijske tehnologije.

Laborant pri naravoslovju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za laboranta pri pouku: biologije, kemije ali fizike.

Pogoji so določeni v 13., 14. in 15. točki 7. člena pravilnika.

9. Športna vzgoja

Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz športne vzgoje.

UČITELJI IN LABORANTI V SREDNJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU

6. člen

(dualni sistem in šolska organizacija)

1. Slovenščina

Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz slovenščine.

2. Italijanščina

Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz italijanščine.

3. Madžarščina

Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz madžarščine.

4. Angleščina

Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz angleščine.

5. Nemščina

Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz nemščine.

6. Matematika

Učitelj matematike je lahko, kdor je končal visokošolski strokovni študijski program praktične matematike ali univerzitetni študijski program matematike ali računalništva z matematiko.

Učitelj matematike je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja strokovno-teoretičnega predmeta v programu, v katerem poučuje, in ima znanja za učitelja matematike, ki so določena v posebnem delu programa, v katerem poučuje, in je imel v študijskem programu najmanj 150 ur matematike.

7. Umetnost

Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa glasba, je lahko kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali kompozicije in glasbene teorije.

Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa likovno snovanje, je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja.

Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa umetnostna zgodovina, je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine.

8. Družboslovje

Učitelj družboslovja je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz geografije, zgodovine ali sociologije.

9. Naravoslovje

Učitelj naravoslovja je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije, fizike ali kemije ali univerzitetni študijski program iz biokemije ali kemijskega inženirstva ali visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program iz kemijske tehnologije.

Laborant pri naravoslovju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za laboranta pri pouku: biologije, kemije ali fizike.

Pogoji so določeni v 13., 14. in 15. točki 7. člena odredbe.

10. Športna vzgoja

Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz športne vzgoje.

UČITELJI IN LABORANTI V SREDNJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU - TEHNIŠKEM IN DRUGEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU IN POKLICNO-TEHNIŠKEM IZOBRAŽEVANJU

7. člen

1. Slovenščina

Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz slovenščine.

2. Italijanščina

Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz italijanščine.

3. Madžarščina

Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz madžarščine.

4. Angleščina

Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz angleščine.

5. Nemščina

Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz nemščine.

6. Umetnost

Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa glasba, je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali kompozicije in glasbene teorije.

Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa likovno snovanje, je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja.

Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa umetnostna zgodovina, je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine.

7. Matematika

Učitelj matematike je lahko tudi, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program računalništva z matematiko.

8. Geografija

Učitelj geografije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz geografije.

9. Zgodovina

Učitelj zgodovine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz zgodovine.

10. Sociologija

Učitelj sociologije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz sociologije.

11. Psihologija

Učitelj psihologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz psihologije.

12. Filozofija

Učitelj filozofije je lahko, kdor je končal univerzitetni enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz filozofije.

13. Fizika

Učitelj fizike je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike.

Laborant pri fiziki je lahko, kdor je končal gimnazijo ali štiriletni srednješolski program elektrotehnik ali strojni tehnik ali drug štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur fizike oziroma drugih predmetov s fizikalnega predmetnega področja.

14. Kemije

Učitelj kemije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije ali univerzitetni študijski program iz kemijskega inženirstva ali kemijske tehnologije ali biokemije.

Laborant pri kemiji je lahko, kdor je končal gimnazijo ali štiriletni srednješolski program kemijski tehnik ali drug štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur kemije oziroma drugih predmetov s kemijskega predmetnega področja.

15. Biologija

Učitelj biologije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije.

Laborant pri biologiji je lahko, kdor je končal gimnazijo ali štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur biologije oziroma drugih predmetov z biološkega predmetnega področja.

16. Športna vzgoja

Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz športne vzgoje.

17. Informatika

Učitelj informatike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike, računalništva z matematiko, matematike - smeri računalništvo z matematiko, uporabne matematike, organizacije dela - smer organizacijska informatika, ekonomije - informacijsko-upravljalska smer, sociologije - smer družboslovna informatika ali matematike in računalništva.

Učitelj informatike je lahko tudi, kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe in opravil ustrezen študijski program za izpopolnjevanje iz informatike (računalništva).

DRUGI STROKOVNI DELAVCI V NIŽJEM IN SREDNJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU, TEHNIŠKEM IN DRUGEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU TER POKLICNO-TEHNIŠKEM IZOBRAŽEVANJU

8. člen

1.Knjižničar

Knjižničar je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz bibliotekarstva.

Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja splošno-izobraževalnih ali strokovno-teoretičnih predmetov ali za svetovalnega delavca in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva.

Kdor je pridobil višjo izobrazbo z višješolskim študijskim programom knjižničarstva, mu ni treba opravljati študijskega programa izpopolnjevanja iz bibliotekarstva.

2. Svetovalni delavci

Svetovalni delavec je lahko psiholog, ki je končal univerzitetni študijski program iz psihologije, pedagog, ki je končal univerzitetni študijski program iz pedagogike, socialni delavec, ki je končal visokošolski strokovni študijski program iz socialnega dela, socialni pedagog, ki je končal univerzitetni študijski program iz socialne pedagogike, ali defektolog, ki je končal univerzitetni študijski program iz defektologije.

3. Organizator izobraževanja odraslih

Organizator izobraževanja odraslih je lahko, kdor je končal katerikoli univerzitetni študijski program.

4. Organizator praktičnega pouka je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja praktičnega pouka v kateremkoli programu, za katerega opravlja vzgojno-izobraževalno delo organizatorja praktičnega pouka.

5. Organizator delovne prakse je lahko:

- kdor je končal višješolski študijski program ali izobraževalni program višjega strokovnega izobraževanja ali visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program in izpolnjuje pogoje za učitelja praktičnega pouka v kateremkoli programu, za katerega opravlja vzgojno-izobraževalno delo organizatorja delovne prakse,

- kdor izpolnjuje pogoje za učitelja strokovno teoretičnih predmetov v kateremkoli programu, za katerega opravlja vzgojno-izobraževalno delo organizatorja delovne prakse.

9. člen

Strokovni delavci, ki nimajo opravljenih s to odredbo predpisanih študijskih programov za izpopolnjevanje, jih morajo opraviti v petih letih od uveljavitve tega pravilnika.

10. člen

Učitelji, laboranti, svetovalni delavci, knjižničarji in organizatorji izobraževanja odraslih, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v programih in za predmete, ki jih ureja ta pravilnik, lahko še naprej opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost tudi po uveljavitvi tega pravilnika.

Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka morajo imeti učitelji predmetov, pri katerih je predpisan študijski program za izpopolnjevanje, opravljene te programe v skladu z 9. členom pravilnika.

11. člen

Ne glede na določbe tega pravilnika je ustrezna tudi izobrazba pridobljena po podiplomskih študijskih programih za pridobitev specializacije, magisterija oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri.

12. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe sklepa o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce - laborante v programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 42/95 in 68/95), ki se nanašajo na programe dveletnih in triletnih poklicnih šol ter programe štiriletnih tehniških in drugih strokovnih šol.

13. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Prva objava: Uradni list RS, št. 60/1999, Spremembe in dopolnitve Uradni list, št. 72/2007



GO SVIZ Slovenije, Oražnova 3, p.p. 196, 1102 Ljubljana, telefon: +386 1 24 40 900, faks: +386 1 24 40 920
e-mail: info@sviz.si; pravna služba - 01/24 40 910, 01/24 40 912 in 01/24 40 914, e-mail: pravna.pisarna@sviz.si;
finance in organizacija - 01/24 40 906; mednarodna dejavnost, informiranje - 01/24 40 908
www.insist.si