Pravilnik o normativih in standardih v dijaških domovih
Ustava
Delovno pravo>
Vzgoja in izobraževanje>
Raziskovalne dejavnosti>
Kultura>
Domov
|
I. SPLOŠNA DOLOČBA

II. NORMATIVI IN STANDARDI

III. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za:

- financiranje sistemiziranih delovnih mest strokovnih delavcev ter računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev v dijaških domovih,

- financiranje drugih nalog, povezanih z vzgojno dejavnostjo v dijaških domovih,

- oblikovanje vzgojnih skupin v dijaških domovih.

II. NORMATIVI IN STANDARDI

2. člen

(vzgojna skupina)

Vzgojna skupina šteje 28 dijakov ali vajencev (v nadaljnjem besedilu: dijaki).

Število vzgojnih skupin se določi tako, da se število dijakov deli z 28. Na ta način izračunano število vzgojnih skupin se v primeru decimalnega števila praviloma zaokroži navzgor.

3. člen

(normativna vzgojna skupina)

Število normativnih vzgojnih skupin se določi tako, da se število dijakov deli z 28. Na ta način izračunano število normativnih vzgojnih skupin se zaokroži navzgor, če je desetinka decimalnega števila vsaj 5.

4. člen

(prilagojena vzgojna skupina)

Prilagojena vzgojna skupina je vzgojna skupina, v katero so vključeni tudi dijaki s posebnimi potrebami, ki so ob vpisu v dijaški dom predložili ustrezno odločbo o usmeritvi, v kateri je določeno, da je treba upoštevati znižanje normativov.

Število dijakov v prilagojeni vzgojni skupini se zmanjša:

- na praviloma največ 24 dijakov, če sta vključena 2 dijaka,

- na praviloma največ 22 dijakov, če so vključeni do 4 dijaki.

5. člen

(dodatna vzgojna ali prilagojena vzgojna skupina)

Če bi vključevanje dijakov s posebnimi potrebami na podlagi odločb o usmeritvi pomenilo oblikovanje dodatnih vzgojnih ali prilagojenih vzgojnih skupin, mora dijaški dom k temu predhodno pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.

6. člen

(nadnormativna vzgojna ali prilagojena vzgojna skupina)

Na podlagi utemeljene vloge lahko ravnatelj v soglasju s pristojnim upravnim organom oblikuje nadnormativne vzgojne ali prilagojene vzgojne skupine, ki zgornje meje vzgojne skupine iz prvega odstavka 2. člena in drugega odstavka 4. člena tega pravilnika presegajo za največ tri dijake.

Če je število dijakov tolikšno, da na podlagi prejšnjega odstavka tega člena sicer omogoča oblikovanje dodatne vzgojne ali prilagojene vzgojne skupine, a ravnatelj namesto dodatne vzgojne ali prilagojene vzgojne skupine oblikuje eno ali več nadnormativnih vzgojnih ali prilagojenih vzgojnih skupin, se dijaškemu domu za vzgojno delo z dijaki prizna 140 ur letno.

Merila in kriterije za plačilo ur iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.

7. člen

(podlaga za sistemizacijo delovnih mest)

Podlaga za sistemizacijo delovnih mest vzgojiteljev so vzgojne in prilagojene vzgojne skupine iz drugega odstavka 2. člena, 4. in 5. člena tega pravilnika.

Podlaga za sistemizacijo ostalih delovnih mest, ki so vezana na število vzgojnih skupin, so izključno normativne vzgojne skupine iz 3. člena tega pravilnika.

8. člen

(vzgojitelj in vzgojna obveznost)

V dijaškem domu ravnatelj sistemizira delovna mesta vzgojiteljev tako, da se na eno vzgojno skupino oziroma prilagojeno vzgojno skupino sistemizira eno delovno mesto vzgojitelja.

Vzgojna obveznost vzgojitelja je 30 ur vzgojnega dela tedensko.

Ura vzgojnega dela traja 60 minut.

8.a člen

(medskupinsko vzgojno delo)

Za medskupinsko vzgojno delo se dijaškemu domu priznajo sredstva v višini 0,5 ure vzgojnega dela na dijaka letno.

9. člen

(mentorstvo)

Mentorju pripravnika se prizna 4 ure na teden za delo s pripravnikom.

10. člen

(ravnatelj)

Vzgojna oziroma svetovalna obveznost (v nadaljnjem besedilu: obveznost) ravnatelja dijaškega doma je predmet in sestavina pogodbe o zaposlitvi.

Obveznost ravnatelja dijaškega doma z več kot 16 normativnimi vzgojnimi skupinami je lahko najmanj 3 ure vzgojnega dela oziroma najmanj 4 ure svetovalnega dela in največ 7,5 ur vzgojnega dela oziroma 10 ur svetovalnega dela tedensko.

Obveznost ravnatelja dijaškega doma s 15 do 16 normativnimi vzgojnimi skupinami je za polno delovno obveznost 3 ure vzgojnega dela oziroma 4 ure svetovalnega dela, s 13 do 14 normativnimi vzgojnimi skupinami 4,5 ure vzgojnega dela oziroma 6 ur svetovalnega dela, z 11 do 12 normativnimi vzgojnimi skupinami 6 ur vzgojnega dela oziroma 8 ur svetovalnega dela, z 9 do 10 vzgojnimi skupinami 7,5 ur vzgojnega dela oziroma 10 ur svetovalnega dela in z 8 ali manj normativnimi vzgojnimi skupinami 9 ur vzgojnega dela oziroma 12 ur svetovalnega dela tedensko.

Ob izpolnitvi pogoja iz prejšnjega odstavka tega člena ima lahko ravnatelj še največ 4,5 ur vzgojnega dela oziroma 6 ur svetovalnega dela tedensko.

11. člen

(pomočnik ravnatelja)

V dijaškem domu z 18 ali več normativnimi vzgojnimi skupinami lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja.

Obveznost pomočnika ravnatelja v dijaškem domu z 18 normativnimi vzgojnimi skupinami je 16,5 ur vzgojnega dela tedensko oziroma 22 ur svetovalnega dela tedensko.

Za vsaki 2 normativnimi vzgojni skupini več od 18 vzgojnih skupin se vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure tedensko oziroma za 2 uri svetovalnega dela tedensko tako, da ima pri 32 normativnih vzgojnih skupinah 6 ur vzgojnega dela oziroma 8 ur svetovalnega dela tedensko.

12. člen

(svetovalni delavec, knjižničar)

Ravnatelj dijaškega doma sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca in knjižničarja, in sicer v dijaškem domu:

- z 1 do vključno 3 normativnimi vzgojnimi skupinami 0,2 svetovalnega delavca in 0,1 knjižničarja,

- s 4 do vključno 10 normativnimi vzgojnimi skupinami 0,5 svetovalnega delavca in 0,25 knjižničarja,

- z 11 do vključno 20 normativnimi vzgojnimi skupinami 1 svetovalnega delavca in 0,5 knjižničarja,

- z več kot 20 normativnimi vzgojnimi skupinami 1,25 svetovalnega delavca in 0,75 knjižničarja

13. člen

(računovodja, pisarniški referent)

Ravnatelj dijaškega doma sistemizira delovno mesto računovodje z višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja) in pisarniškega referenta s splošno ali srednjo strokovno izobrazbo, in sicer v dijaškem domu:

- z 1 do vključno 3 normativnimi vzgojnimi skupinami v skupnem deležu 0,5 delovnega mesta,

- s 4 do vključno 10 normativnimi vzgojnimi skupinami v skupnem deležu 1 delovnega mesta,

- z 11 do vključno 20 normativnimi vzgojnimi skupinami v skupnem deležu 1,5 delovnega mesta,

-z več kot 20 normativnimi vzgojnimi skupinami v skupnem deležu 2 delovnih mest.

Izraz "prejšnja" iz prvega odstavka tega člena je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

14. člen

Ravnatelj dijaškega doma s 40 ali več normativnimi vzgojnimi skupinami sistemizira eno delovno mesto vzdrževalca učne tehnologije s srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo. (vzdrževalec učne tehnologije)

15. člen

(vratar)

Ravnatelj dijaškega doma z 20 ali več normativnimi vzgojnimi skupinami sistemizira tri delovna mesta vratarja z nižjo poklicno izobrazbo.

16. člen

(hišnik)

Ravnatelj dijaškega doma sistemizira delovno mesto hišnika s srednjo poklicno izobrazbo, in sicer v dijaškem domu:

- z 1 do vključno 3 normativnimi vzgojnimi skupinami 0,5 delovnega mesta,

- s 4 do vključno 10 normativnimi vzgojnimi skupinami 1 delovno mesto,

- z 11 do vključno 20 normativnimi vzgojnimi skupinami 1,5 delovnega mesta,

- z več kot 20 normativnimi vzgojnimi skupinami 2 delovni mesti.

17. člen

(varnostnik)

Ravnatelj dijaškega doma sistemizira za nočno varstvo dijakov na vsako bivalno zgradbo eno delovno mesto varnostnika s srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo.

Če ima dijaški dom za nočni čas sistemiziranega strokovnega delavca na podlagi odredbe o normativih in standardih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, se delovno mesto varnostnika za nočno varstvo dijakov ne sistemizira.

18. člen

(čistilec)

Ravnatelj dijaškega doma sistemizira eno delovno mesto čistilca z zaključeno osnovnošolsko obveznostjo na 900 m2 neto stavbne talne čistilne površine.

19. člen

(perica)

V dijaškem domu z 20 in več normativnimi vzgojnimi skupinami ravnatelj sistemizira dve delovni mesti perice z nižjo poklicno izobrazbo.

20. člen

(krajši delovni čas od polnega delovnega časa)

Dijaški dom, ki ne dosega normativov iz 14., 15., 18. in 19. člena tega pravilnika, sistemizira delovna mesta delavcev z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.

21. člen

(odstopanja)

Dijaški dom lahko za opravljanje dela sistemiziranih delovnih mest iz 13. do 19. člena tega pravilnika sklene pogodbo o opravljanju storitev.

Merila in kriterije za plačilo storitev iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.

Za šole z dijaškim domom se uporabljajo določbe iz 2. do 6. člena, prvega odstavka 7. člena, 8., 8.a, 15., 17., 19. in 20. člena tega pravilnika.

Odstopanja od normativov, določenih s tem pravilnikom, odobri na podlagi obrazložene vloge dijaškega doma pristojni upravni organ s posebnim sklepom za posamezno šolsko leto.

Za delovna mesta iz 13. do 19. člena tega pravilnika se pri izračunu normativnih vzgojnih skupin upoštevajo študenti višjih šol.

III. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

22. člen

(prenehanje veljave)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati odredba o normativih in standardih v dijaških domovih (Uradni list RS, št. 37/97).

23. člen

(veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2003.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dijaških domovih Uradni list RS, št., 100/2007 vsebuje naslednje prehodne in končne določbe :

2. člen

Računovodje, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje računovodskih del, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še naprej opravljajo ta dela.

3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2008, razen 5. člena tega pravilnika, ki se začne uporabljati 1. avgusta 2008. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dijaških domovih uradni list RS, št. 67/2008 vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

7. člen

Pisarniški referenti, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje administrativnih del, lahko po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo dela poslovnega sekretarja VI. Če ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev za delovno mesto poslovni sekretar VI, si morajo najkasneje v osmih letih od podpisa nove pogodbe o zaposlitvi pridobiti pogoje za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI, razen v primeru, da izpolnijo minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine prej kot v desetih letih od podpisa pogodbe o zaposlitvi.

8. člen

Prva objava: Uradni list RS, št. 76/ 2003

Spremembe: Uradni list RS, št. 76/ 2003, Uradni list RS, št. 89/ 2003, Uradni list RS, št. 65/2005, Uradni list RS, št. 100/2007, Uradni list RS, št. 67/2008
GO SVIZ Slovenije, Oražnova 3, p.p. 196, 1102 Ljubljana, telefon: +386 1 24 40 900, faks: +386 1 24 40 920
e-mail: info@sviz.si; pravna služba - 01/24 40 910, 01/24 40 912 in 01/24 40 914, e-mail: pravna.pisarna@sviz.si;
finance in organizacija - 01/24 40 906; mednarodna dejavnost, informiranje - 01/24 40 908
www.insist.si