PRAVILNIK O STROKOVNIH IZPITIH NA PODROČJU VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE IN VARSTVA ARHIVSKEGA GRADIVA

I. SPLOŠNA DOLOČBA 

1. člen

Ta pravilnik ureja organizacijo pripravništva in usposabljanja na področju varstva kulturne dediščine in arhivskega gradiva (v nadaljnjem besedilu: varstvo), to je na konservatorskem, konservatorsko-restavratorskem, muzejskem in arhivskem področju, ter izpitni predmetnik in potek strokovnih izpitov (v nadaljnjem besedilu: izpit), ki so pogoj za pridobitev strokovnega naziva na področju varstva.

II. PRIPRAVNIŠTVO


1. Organizacija pripravništva

2. člen

(1) Namen pripravništva je seznaniti pripravnika s kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: dediščina) in z njenim ohranjanjem, javno službo varstva, mu omogočiti, da osvoji metode dela na področju varstva iz prejšnjega člena, za katerega se pripravlja, ter ga pripraviti na izpit in poznejše strokovno delo.

(2) Pripravništvo se opravlja v pristojni organizaciji ali drugem subjektu varstva, od tega najmanj 20 delovnih dni v takšni pristojni organizaciji, ki opravlja dejavnost s področja varstva, za katerega se izpopolnjuje kandidat.

(3) Ob koncu pripravništva kandidat opravi izpit.

3. člen

(1) Pripravništvo traja:

- šest mesecev za pripravnika s srednjo izobrazbo,

- devet mesecev za pripravnika z višjo strokovno izobrazbo in

- 12 mesecev za pripravnika z visokošolsko izobrazbo.

(2) Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev.

(3) Trajanje pripravništva se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta.

(4) Za pripravnika, ki je posebej uspešen pri opravljanju nalog in pridobivanju znanja ter delovnih izkušenj, lahko mentor predlaga skrajšanje pripravništva za največ polovico.

(5) O podaljšanju ali skrajšanju pripravništva odloča predstojnik pristojne organizacije oziroma drugega subjekta varstva, pri katerem poteka pripravništvo.

4. člen

(1) Predstojnik organizacije ali drugega subjekta varstva, v katerem poteka pripravništvo, ob začetku pripravništva določi pripravniku mentorja.

(2) Mentor določi program pripravništva, spremlja in vodi pripravnika ves čas pripravništva in ob koncu pripravništva napiše poročilo o delu pripravnika.

(3) Mentor mora imeti najmanj enako ali višjo stopnjo izobrazbe kot pripravnik, opravljen strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj v dejavnosti, za katero se izpopolnjuje pripravnik.

(4) Za izpopolnjevanje v posamezni dejavnosti se pripravniku lahko določi inštruktorja, ki o delu pripravnika poroča mentorju. Inštruktorja izbere mentor.

2. Vsebina pripravništva

5. člen

V programu pripravništva mentor opredeli:

- področja, ki jih mora spoznati pripravnik,

- seznanitev z nalogami varstva,

- seznanitev s kodeksom etike,

- trajanje posameznih faz pripravništva,

- način spremljanja in nadzora nad pripravništvom,

- roke, povezane z opravljanjem izpita, in izpitno vsebino,

- literaturo in gradivo, s katerim se mora seznaniti pripravnik,

- podpodročje, za katero se usposablja pripravnik,

- izpopolnjevanja, ki potekajo med pripravništvom in

- način vodenja pripravniškega dnevnika.

6. člen

(1) Program pripravništva mora ustrezati zahtevam izpita za posamezno stopnjo izobrazbe in nalogam s tistega področja varstva, za katere se pripravnik izpopolnjuje.

(2) Program pripravništva obsega splošni in posebni del.

(3) Splošni del je enoten za vse pripravnike ne glede na stopnjo njihove izobrazbe. Obsega pridobitev splošnih delovnih izkušenj s področja varstva, seznanitev z varstvom in ohranjanjem dediščine, s poslovanjem in z ureditvijo organizacije ali drugega subjekta varstva, s temeljnimi načeli kodeksa poklicne etike in programom splošnega dela izpita.

(4) Posebni del obsega spoznavanje in praktično izpopolnjevanje na področju varstva, za katero se pripravnik izpopolnjuje.

(5) Program pripravništva vključuje izdelavo pisne naloge. Pisna naloga je sestavni del izpita po III. poglavju tega pravilnika. Temo pisne naloge si izbere pripravnik ob soglasju mentorja.

(6) Program pripravništva vključuje določene tečaje izpopolnjevanja na posameznem področju varstva. Termine tečajev in izvajalce objavi Ministrstvo za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razen za področje arhivske dejavnosti, kjer to stori Arhiv Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: arhiv).

7. člen

Posameznik, ki ni pripravnik in prvič opravlja dela s področja varstva, mora pred pristopom k izpitu opraviti izpopolnjevanje. Glede trajanja izpopolnjevanja, njegove organizacije in vsebine se smiselno uporabljajo določbe 2. do 6. člena tega pravilnika.

III. IZPIT


8. člen

(1) Z izpitom se ugotovi in oceni usposobljenost kandidata za opravljanje strokovnih del na področju varstva iz 1. člena tega pravilnika, za katero se je kandidat izpopolnjeval.

(2) Izpiti se delijo glede na področja varstva iz 1. člena tega pravilnika, za katera se izpopolnjujejo kandidati. Izpiti se poleg tega delijo glede na zahtevano izobrazbo, ki je potrebna za pridobitev naziva.

(3) Posameznik, ki je opravil izpit iz določenega področja varstva in začne opravljati delo na drugem področju varstva, mora opraviti dopolnilni del izpita s področja varstva, ki ga opravljeni izpit ni zajemal. Dopolnilni del izpita mora opraviti v roku, ki ni daljši od enega leta od začetka opravljanja dela na drugem področju varstva.

(4) Posameznik, ki je v času od zaposlitve pridobil višjo stopnjo izobrazbe od tiste, v okviru katere je opravil izpit, opravi dopolnilni del izpita iz manjkajoče snovi. Če že opravlja delo, ki ustreza njegovi novo pridobljeni višji izobrazbi, mora opraviti dopolnilni del izpita iz manjkajoče snovi najpozneje v enem letu od dneva, ko je bil razporejen na to delo.

9. člen

(1) Predsednike in člane izpitnih komisij za posamezna področja varstva imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister). Vsaka izpitna komisija mora imeti predsednika in najmanj enega izpraševalca. Predsednik in izpraševalci morajo imeti najmanj deset let delovnih izkušenj na področju varstva, za katerega so imenovani kot izpraševalci.

(2) Izpitne komisije opravljajo svoje delo na ministrstvu, razen izpitne komisije za arhivsko področje, ki svoje delo opravlja pri arhivu.

10. člen

(1) Izpiti se organizirajo najmanj dvakrat letno.

(2) Kandidat se lahko prijavi na izpit, ko opravi najmanj polovico predpisane pripravniške dobe oziroma dobe izpopolnjevanja. Prijava kandidata je pravočasna, če je ministrstvu, za arhivsko dejavnost pa arhivu, poslana v roku, ki ga določi ministrstvo oziroma arhiv.

(3) Pisni prijavi za izpit je treba priložiti:

- dokazila o izobrazbi,

- dokazila o udeležbi na tečajih izpopolnjevanja iz šestega odstavka 6. člena tega pravilnika,

- poročilo mentorja o delu kandidata, ki vsebuje tudi temo pisne naloge ali predlog iz drugega odstavka 13. člena tega pravilnika,

- dokazila o možnih oprostitvah in

- pripravniški dnevnik.

11. člen

(1) Na podlagi popolne prijave izpitna komisija preveri, ali kandidat izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.

(2) Če so pogoji iz prejšnjega člena izpolnjeni, predsednik določi izpraševalca za posebni del izpita in ocenjevalca pisne naloge ter:

- odobri prijavljeno temo pisne naloge ali določi drugo temo pisne naloge

- ali kandidata na predlog njegovega mentorja oprosti izdelave pisne naloge skladno z drugim odstavkom 13. člena tega pravilnika.

(3) Ministrstvo oziroma arhiv obvesti kandidata o temi in roku za oddajo pisne naloge, mogočih oprostitvah, izpitni komisiji in o dnevu izpita najpozneje 15 dni po koncu roka za prijavo. Obvestilo pošlje priporočeno na naslov, ki ga ob prijavi določi kandidat.

(4) Ministrstvo in arhiv lahko informacije iz prejšnjega odstavka, ki veljajo za vse kandidate, objavita na svojih spletnih straneh.

12. člen

(1) Izpit obsega pisno nalogo, splošni in posebni del.

(2) Izpitne vsebine po predmetniku iz priloge tega pravilnika ter seznam predpisov in literature za splošni in posebni del izpita objavi ministrstvo oziroma arhiv na svojih spletnih straneh. Seznam predpisov in literature se redno dopolnjuje.

13. člen

(1) Tema pisne naloge se določi s področja varstva in v povezavi s podpodročjem, za katero se je kandidat izpopolnjeval. Pisna naloga se izdela v obliki predstavitve praktično uporabnega projekta, in sicer ne glede na to, ali je bil ta že izveden ali načrtovan.

(2) Mentor lahko predlaga, da se kot pisna naloga upošteva že objavljeno ali za objavo pripravljeno delo, ki ga kandidat predloži komisiji in ki ni starejše od dveh let, če po obsegu in kakovosti presega zahtevano raven pisne naloge.

(3) Uspešno ocenjena naloga je pogoj za pristop k posebnemu delu izpita.

14. člen

(1) Splošni del izpita je praviloma pisni. Enoten je za vse kandidate, ne glede na stopnjo njihove izobrazbe. Obsega znanja o:

- ustavni ureditvi,

- državni ureditvi,

- delovnopravni zakonodaji,

- osnovah pravne ureditve na področju kulture,

- osnovah pravne ureditve na področju varstva, za katero se usposablja in

- poklicni etiki.

(2) Kandidat je oproščen splošnega dela izpita iz prve do četrte alineje, če je že opravil izpit iz drugega področja varstva.

(3) Obliko izpitnega vprašalnika določijo izpraševalci. Splošni del izpita lahko traja največ 60 minut. Kandidat je splošni del izpita opravil uspešno, če je dosegel 60 odstotkov skupnega števila točk.

15. člen

(1) Posebni del izpita se praviloma opravlja pisno. Obsega znanja glede na vrsto strokovnega dela, na katerega se pripravlja kandidat, in poznavanje:

- osnov prepoznavanja, evidentiranja in registriranja dediščine,

- nege, vzdrževanja, konserviranja in restavriranja dediščine,

- področij, ki so v povezavi s kandidatovim delom v organizaciji oziroma v drugem subjektu varstva,

- pomožnih ved glede varovanja dediščine,

- metodike in tehnik strokovnega dela.

(2) Posebni del izpita za kandidate, ki želijo pridobiti naziv arhivist, konservator, konservator-restavrator ali kustos v skladu s pravilnikom, ki ureja pridobivanje strokovnih nazivov na področju varstva, obsega še znanja in poznavanje:

- priprave strokovnih mnenj, podlag in študij,

- metodologije teoretičnega in raziskovalnega dela.

(3) Kandidati v arhivski dejavnosti, ki želijo pridobiti naziv arhivski sodelavec ali arhivist v skladu s pravilnikom, ki ureja pridobivanje nazivov na področju varstva, morajo opraviti posebni del izpita iz znanja tujega jezika.

(4) Posebni del izpita je sestavljen iz občega dela in izbranega podpodročja, določenega v prilogi tega pravilnika, razen na arhivskem področju, kjer je posebni del izpita sestavljen iz izbranega podpodročja. Vsebina izpita mora biti skladna s predmetnikom, ki je predpisan v prilogi tega pravilnika.

(5) Vprašalnik iz posebnega dela mora biti prilagojen stopnji izobrazbe in strokovnemu delu kandidata.

(6) Obliko izpitnega vprašalnika določijo izpraševalci. Posebni del izpita lahko traja največ 90 minut. Če je izpit usten, so navzoči predsednik in izpraševalci. Trajati sme največ 60 minut.

(7) Izpitna komisija lahko določi ustno preverjanje znanja iz posameznih predmetov posebnega dela izpita. Kandidat je posebni del izpita opravil uspešno, če je dosegel 60 odstotkov skupnega števila točk pri vsakem posameznem predmetu.

16. člen

(1) Znanje, ki ga je kandidat pokazal pri posameznem izpitnem predmetu iz priloge tega pravilnika, oceni izpraševalec z oceno "uspešno" ali "neuspešno".

(2) Za posamezni izpitni predmet se v skladu s tem pravilnikom šteje splošni del izpita, vsaka posamezna točka v občem delu posebnega dela izpita in vsaka posamezna točka v podpodročju na arhivskem področju ter izbrano podpodročje v posebnem delu izpita v skladu s prilogo tega pravilnika.

(3) Končni uspeh izpita oceni komisija z "opravil" ali "ni opravil". Kandidat je izpit opravil, če je ocenjen "uspešno" iz vseh predmetov iz priloge tega pravilnika, iz katerih opravlja izpit. Kandidat, ki je ocenjen "neuspešno" pri enem predmetu, lahko ponovi izpit iz tega predmeta v roku, ki ga določi komisija in ki ne sme biti krajši od 20 koledarskih dni od dne, ko je opravljal izpit. Kandidat, ki je ocenjen "neuspešno" iz dveh ali več predmetov, se mora ponovno prijaviti na izpit in ponovno opravljati celoten izpit.

(4) O izpitu, postavljenih vprašanjih in o ocenah se vodi zapisnik. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. Dokazila o pisnem preverjanju znanja so sestavni del zapisnika.

(5) O izidu izpita je kandidat obveščen v roku desetih delovnih dni po izpitu priporočeno na naslov, ki ga je navedel ob prijavi. Če je možno izid izpita razglasiti takoj po končanem opravljanju izpita, to lahko stori predsednik v navzočnosti izpraševalcev takoj po končanem posvetu.

17. člen

(1) Če kandidat brez opravičenega razloga odstopi od že začetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil. O tem izpitna komisija v zapisnik vpiše zaznamek.

(2) O upravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča predsednik.

(3) Kandidat, ki se je k izpitu že prijavil in ki pozneje ugotovi, da izpita v roku, ki mu je določen, ne more ali ne želi opravljati, mora o odločitvi obvestiti komisijo najmanj deset delovnih dni pred izpitnim rokom. Če v predpisanem roku komisije o tem ne obvesti, zanj velja določba prvega odstavka tega člena.

18. člen

(1) Kandidatu, ki je opravil izpit, ministrstvo, za arhivsko dejavnost pa arhiv izda potrdilo o opravljenem izpitu z naslednjimi podatki:

- osebno ime ter kraj in datum rojstva kandidata,

- strokovni naziv, ki ga pridobi kandidat z opravo izpita po pravilniku, ki ureja strokovne nazive na področju varstva,

- vrsta izpita glede na izobrazbo, področje in podpodročje v posebnem delu izpita,

- datum izpita,

- številko potrdila in

- podpis predsednika izpitne komisije.

(2) Podatke o opravljenih izpitih hranita ministrstvo in arhiv vsak za svoje področje.

19. člen

Stroške izpita krije pristojna organizacija oziroma drugi subjekt varstva ali kandidat. Stroški izpita obsegajo stroške dela izpitne komisije. Višino teh stroškov določi minister.

20. člen

Ministrstvo in arhiv vsak za svoje področje spremljata in skrbita za nemoteno delo komisij in opravljata vsa organizacijska in administrativno-tehnična dela za komisije.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE


21. člen

Posamezniki, ki so začeli opravljati pripravništvo pred uveljavitvijo tega pravilnika, pripravništvo zaključijo v skladu z določbami Pravilnika o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih varstva kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 31/96).

22. člen

(1) Posamezniki, ki so se na izpit prijavili pred uveljavitvijo tega pravilnika, izpit opravljajo v skladu z določbami Pravilnika o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih varstva kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 31/96).

(2) Izpolnjevanje pogoja iz druge alineje tretjega odstavka 10. člena tega pravilnika ni pogoj za pristop k izpitu za tiste kandidate, za katere v času do njihove prijave na izpit tečaji izpopolnjevanja še niso bili organizirani.

23. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih varstva kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 31/96) v delu, ki se nanaša na pripravništvo, izpopolnjevanje, strokovne izpite in postopek njihovega opravljanja.

24. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0070-7/2008
Ljubljana, dne 21. oktobra 2008
EVA 2008-3511-0037
dr. Vasko Simoniti l.r.
Minister
za kulturo

Priloga: Izpitni predmetnik
GO SVIZ Slovenije, Oražnova 3, p.p. 196, 1102 Ljubljana, telefon: +386 1 24 40 900, faks: +386 1 24 40 920
e-mail: info@sviz.si; pravna služba - 01/24 40 910, 01/24 40 912 in 01/24 40 914, e-mail: pravna.pisarna@sviz.si;
finance in organizacija - 01/24 40 906; mednarodna dejavnost, informiranje - 01/24 40 908