ZAKON O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU


NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZSPJS-NPB17)


I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina in cilji zakona)

(1) Ta zakon ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Zakon opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju.

(2) Zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač.

2. člen
(Pomen izrazov)

Posamezni izrazi imajo po tem zakonu naslednji pomen:

1. Javni sektor po tem zakonu sestavljajo:
    - državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti),
    - javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter
    - druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
    Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu.

2. Uporabniki proračuna po tem zakonu so državni organi in lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

3. Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti.

4. Javni uslužbenec je zaposleni, razen funkcionarja, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju iz 1. točke tega člena.

5. Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov je spisek funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.

6. Sistemizacija delovnih mest je akt, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe javnega prava, z opisom pogojev za zasedbo delovnih mest in nalog na posameznih delovnih mestih ter plačni razredi.

7. Delovno mesto je v organizacijski strukturi najnižja organizacijska enota, ki ima v okviru delovnega ali poklicnega področja opredeljene glavne naloge.

8. Naziv je poimenovanje, ki ga javni uslužbenec pridobi z imenovanjem, izvolitvijo, podelitvijo ali napredovanjem v skladu z zakonom. Formacijske dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja napredovanje v Slovenski vojski, se za potrebe tega zakona štejejo za delovna mesta.

9. Zahtevnost delovnega mesta, naziva in funkcije je prvina za določanje osnovnih plač na plačni lestvici. Določa se z zahtevnostjo nalog in iz njih izhajajočo zahtevano usposobljenostjo (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje), odgovornostjo, pooblastili in omejitvami, psihofizičnimi in umskimi napori ter vplivi okolja.

10. Plačno skupino sestavljajo funkcije oziroma delovna mesta in nazivi značilni za dejavnost oziroma istovrstna delovna mesta v vseh dejavnostih. Plačna skupina se glede na skupne značilnosti funkcij, delovnih mest in nazivov deli na plačne podskupine.

11. Plačna lestvica je sestavljena iz plačnih razredov.

12. Plačni razred je del plačne lestvice, ki ima vrednost izraženo v nominalnem znesku.

13. Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. V osnovni plači je všteto tudi napredovanje javnega uslužbenca ali funkcionarja.

14. Del plače za delovno uspešnost je tisti del plače, ki ga lahko prejme javni uslužbenec za nadpovprečno uspešno opravljeno delo v določenem obdobju.

15. Dodatki so del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije.

16. V zakonu uporabljeni izrazi javni uslužbenec, funkcionar, predstojnik, direktor, ravnatelj, tajnik univerze in drugega visokošolskega zavoda (v nadaljnjem besedilu: tajnik) in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

3. člen
(Določitev plač)

(1) Po tem zakonu se določajo plače javnih uslužbencev in funkcionarjev pri uporabnikih proračuna. Plače javnih uslužbencev za delo v tujini se določijo z uredbo vlade. V uredbi iz prejšnjega stavka se uredijo tudi plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje.

(2) Plača se določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom, tako da se v pogodbi, odločbi oziroma sklepu določi pravna podlaga za določitev plače in posameznih delov plače, plačni razred in druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, višino posameznih elementov plače na dan sklenitve pogodbe, izdaje sklepa oziroma odločbe in usklajevanja plače.

(3) V pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu se javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.

(4) O spremembah plače, ki so posledica spremembe zakona, predpisa in drugega akta, izdanega na njihovi podlagi ali kolektivne pogodbe, obvesti delodajalec javnega uslužbenca oziroma funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu, najkasneje v 15 dneh po uveljavitvi tega akta ali kolektivne pogodbe.

(5) Če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.

(6) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za določitev plač zaposlenim v javnem sektorju, ki se zaposlijo za določen čas na podlagi posebne pogodbe med uporabnikom proračuna in Evropsko komisijo ali drugim organom EU, mednarodno organizacijo ali tujo ustanovo ali drugim tujim delodajalcem (v nadaljnjem besedilu sopogodbenik), če so v tej pogodbi določena plača in drugi prejemki, ki jih zaposleni prejema v času zaposlitve v javnem sektorju in se ti prejemki v celoti financirajo iz sredstev, ki jih zagotavlja sopogodbenik.

3.a člen
(Ravnanje v primeru nezakonitosti)

(1) O ugotovitvi neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca, odločbi oziroma sklepu, s katerim je določena plača funkcionarja s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona mora delodajalec nemudoma pisno obvestiti prizadetega javnega uslužbenca ali funkcionarja in obrazložiti svoje ugotovitve in mu izročiti pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep, s katerim se odpravijo neskladnosti.

(2) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti.

(3) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana višja plača, kot bi mu pripadala, se z javnim uslužbencem ali funkcionarjem dogovori o načinu vrnitve preveč izplačanega zneska. V primeru, da med delodajalcem in delojemalcem v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.

(4) Če javni uslužbenec ali funkcionar ugotovi, da mu je bila plača določena in izplačana v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, lahko od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni od vložene pisne zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena, lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo. Ne glede na prejšnji stavek se v primerih, ko je s posebnim zakonom v okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca urejen postopek pritožbe oziroma ugovora, upošteva določbe posebnega zakona.

(5) Če za dejstvo iz tretjega odstavka tega člena izve minister, pristojen za področje na katerem deluje proračunski uporabnik, Računsko sodišče ali pristojni inšpektor, lahko od delodajalca zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom, če pa delodajalec v roku enega meseca od vložene zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena in v nadaljnjem roku enega meseca ne ravna po tretjem odstavku tega člena, lahko tudi s tožbo zahteva pred pristojnim sodiščem vračilo preveč izplačanega zneska.

(6) Delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava in določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, odškodninsko odgovarja za škodo, ki je javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju povzročena s kršenjem pravic iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na določitev in izplačilo plač.


II. DOLOČANJE OBSEGA SREDSTEV IN USKLAJEVANJE PLAČ
4. člen
(Določanje obsega sredstev za plače)

Obseg sredstev za plače za posamezno proračunsko leto se v finančnih načrtih uporabnikov proračuna, upoštevaje število javnih uslužbencev in funkcionarjev v skladu s sprejetim programom dela, njihove osnovne plače vključno s predvidenimi napredovanji, obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti in obseg sredstev za dodatke po zakonih, podzakonskih predpisih in kolektivnih pogodbah, določa v skladu z določili tega zakona.

5. člen
(Sestava plače, osnovna plača in usklajevanje osnovnih plač)

(1) Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.

(2) Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice.

(3) Plačna lestvica je določena v prilogi 1 tega zakona.

(4) Vrednosti plačnih razredov se usklajujejo praviloma enkrat letno. Višina uskladitve mora biti enaka za javne uslužbence in funkcionarje.

(5) Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov za javne uslužbence se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor. Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov za funkcionarje pa se, po predhodnem usklajevanju s funkcionarji, določi s tem zakonom.

(6) Pogajanja in usklajevanja iz prejšnjega odstavka se pričnejo najkasneje do 1. maja in se praviloma zaključijo 30 dni pred rokom, določenim za predložitev predloga državnega proračuna Državnemu zboru.

6. člen
(Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence)

Socialni partnerji se lahko dogovorijo, da se del sredstev iz naslova uskladitve osnovnih plač nameni za vplačilo premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.


III. PLAČNE SKUPINE, PLAČNE PODSKUPINE IN TARIFNI RAZREDI
7. člen
(Določitev plačnih skupin in plačnih podskupin)

(1) Plačne skupine in plačne podskupine so:

Plačne skupine Plačne podskupine
A – Funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih A1 – Predsednik republike in funkcionarji izvršilne oblasti
A2 – Funkcionarji zakonodajne oblasti
A3 – Funkcionarji sodne oblasti
A4 – Funkcionarji v drugih državnih organih
A5 – Funkcionarji v lokalnih skupnostih
B – Poslovodni organi pri uporabnikih proračuna B1 – Ravnatelji, direktorji in tajniki
C – Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih C1 – Uradniki v drugih državnih organih
C2 – Uradniki v državni upravi, upravah pravosodnih organov in upravah lokalnih skupnosti
C3 – Policisti
C4 – Vojaki
C5 – Cariniki
C6 – Inšpektorji, pravosodni policisti in drugi uradniki s posebnimi pooblastili
C7 – Diplomati
D – Delovna mesta na področju vzgoje in izobraževanja
D1 – Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci
D2 – Predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji in drugi strokovni delavci
D3 – Vzgojitelji in ostali strokovni delavci v vrtcih
E – Delovna mesta na področju zdravstva E1 – Zdravniki in zobozdravniki
E2 – Farmacevtski delavci
E3 – Medicinske sestre in babice
E4 – Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci
F – Delovna mesta na področju socialnega varstva F1 – Strokovni delavci
F2 – Strokovni sodelavci
G – Delovna mesta na področju kulture in informiranja G1 – Umetniški poklici
G2 – Drugi poklici na področju kulture in informiranja
H – Delovna mesta in nazivi na področju znanosti H1 – Raziskovalci
H2 – Strokovni sodelavci
I – Delovna mesta v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna I1 – Strokovni delavci
J – Spremljajoča delovna mesta (velja za ves javni sektor) J1 – Strokovni delavci
J2 - Administrativni delavci
J3 – Ostali strokovno tehnični delavci
K – Delovna mesta na področju obvezne socialne varnosti K1 – Strokovni delavci

(2) V plačnih podskupinah od C1 do J3 je na delovnih mestih in v nazivih mogoče doseči največ 57. plačni razred.

(3) Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom, splošnim aktom organa iz 13. člena tega zakona ali kolektivno pogodbo, objavi ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju. Spremembe in dopolnitve kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov se objavijo najkasneje v tridesetih dneh od objave sprememb in dopolnitev aktov, ki so podlaga za pripravo kataloga.

(4) Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov (v nadaljnjem besedilu: katalog) zajema:
1. zaporedno številko funkcije, delovnega mesta in naziva,
2. šifro funkcije ali delovnega mesta,
3. ime funkcije ali delovnega mesta,
4. tarifni razred delovnega mesta,
5. šifro naziva,
6. ime naziva,
7. plačni razred funkcije, delovnega mesta ali naziva brez napredovanja,
8. najvišji plačni razrede funkcije, delovnega mesta ali naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
Akti iz tretjega odstavka tega člena morajo vsebovati elemente, določene v tem odstavku.

(5) Uporabnik proračuna v aktu o sistemizaciji ne sme sistemizirati delovnega mesta in naziva, ki ni naveden v aktih iz tretjega odstavka tega člena.

(6) V zvezi s plačami mora akt o sistemizaciji delovnih mest (v nadaljnjem besedilu: sistemizacija) pri uporabnikih proračuna iz prvega odstavka 2. člena tega zakona vsebovati naslednji minimalni obseg podatkov:
1. šifro proračunskega uporabnika in šifro notranje organizacijske enote,
2. naziv proračunskega uporabnika in naziv notranje organizacijske enote,
3. plačno podskupino,
4. šifro delovnega mesta,
5. ime delovnega mesta,
6. tarifni razred delovnega mesta,
7. šifro naziva, kjer nazivi obstajajo,
8. ime naziva, kjer nazivi obstajajo,
9. plačni razred delovnega mesta oziroma plačni razred naziva,
10. število napredovalnih razredov na delovnem mestu oziroma v nazivu in
11. opis nalog delovnega mesta ali naziva.

8. člen
(Tarifni razredi in ravni potrebne usposobljenosti)

(1) Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Tarifni razredi izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost.

(2) Najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(3) Tarifni razredi so:
Tarifni razred Zahtevana izobrazba oziroma strokovna usposobljenost, ki je praviloma potrebna za opravljanje delovnih nalog Raven izobrazbe
I. - nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
- popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
- nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe
11001
11002
11003
II. - popolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 12001
III. - nižja poklicna izobrazba 13001
IV. - srednja poklicna izobrazba 14001
V. - srednja strokovna izobrazba
- srednja splošna izobrazba
15001
15002
VI. - višja strokovna izobrazba
- višješolska izobrazba (prejšnja)
16101
16102
VII/1. - specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja)
- visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja)
- visokošolska strokovna izobrazba
- visokošolska univerzitetna izobrazba
16201
16202
16203
16204
VII/2. - specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja)
- visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja)
- magistrska izobrazba
17001
17002
17003
VIII. - specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja)
- magisterij znanosti (prejšnji)
- državni pravniški izpit
- specializacija v zdravstvu
18101
18102
IX. - doktorat znanosti (prejšnji)
- doktorat znanosti
18201
18202

Izraz "prejšnja" in "raven izobrazbe" iz predhodnega odstavka je uporabljen v pomenu, določenem v predpisu, ki določa uvedbo in uporabo klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja.

(4) V tarifne razrede iz prejšnjega odstavka se uvrščajo tudi delovna mesta, za katera se zahteva nacionalna poklicna kvalifikacija glede na določeno raven zahtevnosti.


IV. DOLOČANJE OSNOVNE PLAČE
9. člen
(Določanje osnovne plače)

(1) Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma, ki ga je pridobil z napredovanjem.

(2) Osnovna plača funkcionarja je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščena posamezna funkcija oziroma s plačnim razredom, ki ga je funkcionar pridobil z napredovanjem, če funkcionar lahko napreduje v skladu z zakonom.

(3) V aktih o sistemizaciji delovnih mest in nazivov pri uporabnikih proračuna je pri določanju in obračunu plač obvezna uporaba plačnih razredov po tem zakonu.

9.a člen
(Določitev osnovne plače za pripravnike)

Pripravniku se določi osnovna plača na podlagi uvrstitve delovnega mesta oziroma naziva, na katerem lahko pripravnik delo opravlja neposredno po opravljenem pripravništvu oziroma izpitu, določenem po posebnih predpisih, in sicer tako, da je njegova osnovna plača za čas pripravništva za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače tega delovnega mesta oziroma naziva, razen če področni zakon določa drugače.

10. člen
(Določitev osnovne plače funkcionarjev)

(1) Osnovne plače funkcionarjev se določijo z uvrstitvijo v plačni razred.

(2) Uvrstitev posameznih funkcij v plačne razrede in razponi možnih napredovanj v višji plačni razred so določeni v prilogi 3 tega zakona.

11. člen
(Določitev osnovne plače ravnateljev, direktorjev in tajnikov)

(1) Osnovne plače ravnateljev, direktorjev in tajnikov, zaposlenih pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega zakona, upoštevaje zahtevnost delovnega mesta ter pomen proračunskega uporabnika, ki ga vodijo, se določijo z uvrstitvijo v plačni razred.

(2) Uvrstitev v plačne razrede določi vlada z uredbo, pri čemer se lahko za posamezne vrste delovnih mest uvrstitev določi v razponu plačnih razredov; v tem primeru morajo biti določeni tudi kriteriji za določitev plačnega razreda.

(3) Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja, direktorja in tajnika pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega zakona, katerih ustanovitelj je država, predpiše minister, pristojen za posamezno področje (v nadaljnjem besedilu: pristojni minister).

(4) Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja in direktorja pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega zakona, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, in se plače financirajo iz državnega proračuna ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, predpiše pristojni minister.

(5) Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja in direktorja pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega zakona, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, in se plače financirajo iz proračuna lokalne skupnosti, predpiše pristojni organ lokalne skupnosti s soglasjem pristojnega ministra.

(6) Direktorjem, imenovanim v naziv, se plača, ne glede na naziv, določi v skladu z uredbo iz tega člena.

12. člen
(Orientacijska delovna mesta in nazivi ter skupna metodologija)

(1) Orientacijska delovna mesta in nazivi so izbrana delovna mesta in nazivi, ki omogočajo primerjavo v plačnih skupinah in med plačnimi skupinami. Ovrednotijo se z uporabo skupne metodologije.

(2) Skupna metodologija opredeljuje navodila za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede, pri čemer se upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:
- zahtevnost delovnih nalog oziroma pogojev za pridobitev naziva,
- zahtevana usposobljenost (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje),
- odgovornost in pooblastila,
- psihofizični in umski napori ter
- vplivi okolja.

(3) Skupna metodologija se določi s posebno kolektivno pogodbo, ki jo sklenejo vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja.

(4) Orientacijska delovna mesta in nazivi se določijo s kolektivno pogodbo za javni sektor.

13. člen
(Način uvrščanja v plačne razrede)

(1) Uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede se opravi upoštevaje uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov. Uvrstitev ovrednotenih orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(2) Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H, J in K ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v plačni skupini C4 z uredbo in v plačni skupini I z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.

(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C1, razen v državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu, uvrščajo v plačne razrede z aktom državnega organa, upoštevaje uvrstitev primerljivih delovnih mest in nazivov plačne skupine C v kolektivni pogodbi dejavnosti.

(4) Delovna mesta oziroma nazivi se v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna. Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne pogodbe.

(5) Delovna mesta javnih uslužbencev v javnem zavodu RTV Slovenija se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo, ki jo skleneta v imenu delodajalca generalni direktor javnega zavoda in v imenu delojemalcev reprezentativni sindikati v javnem zavodu.

(6) Ne glede na določbe tega člena se delovna mesta in nazivi v obveščevalnih in varnostnih službah, ki niso uvrščeni v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, uvrščajo v plačne razrede s splošnim aktom organa, h kateremu da soglasje vlada. Akt se ne objavi.

14. člen
(Zmanjšanje osnovne plače oziroma plače)

(1) V primeru, ko javni uslužbenec opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane, mu pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.

(2) Če ima javni uslužbenec iz prejšnjega odstavka več kot 23 let delovne dobe, mu pripada osnovna plača, ki je za en plačni razred nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.

(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata tudi v primeru, ko je za opravljanje dela na delovnem mestu v tarifnem razredu VII/1 oziroma VII/2, kot ustrezna izobrazba določena tudi višješolska izobrazba (prejšnja, kot jo določa 8. člen tega zakona).

(4) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za delovna mesta v VI. in nižjih tarifnih razredih.

(5) Učitelju ali drugemu strokovnemu delavcu, kateremu je v okviru tedenskega polnega delovnega časa določena zmanjšana tedenska učna obveznost v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, se plača obračuna v skladu z opravljeno učno obveznostjo.
15. člen
(Določitev osnovne plače za določen čas)

V primerih, določenih s posebnim zakonom, se lahko osnovna plača javnega uslužbenca, ki sklene delovno razmerje za določen čas, poveča za določeno število plačnih razredov, pri čemer se kot osnova upošteva plačni razred ustreznega delovnega mesta oziroma naziva.


V. NAPREDOVANJE
16. člen
(Napredovanje v višji plačni razred)

(1) Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona na delovnem mestu oziroma v nazivu napreduje v višji plačni razred. O tem napredovanju odloča pristojni organ oziroma predstojnik.

(2) Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov. Če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov.

(3) Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Pristojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje.

(4) V primeru, da ima javni uslužbenec osnovno plačo določeno v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega zakona, napreduje v skladu z določbami tega zakona.

(5) Funkcionarji ne morejo napredovati v višji plačni razred, razen sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, ki v skladu z zakoni, ki urejajo njihov položaj, lahko napredujejo v višji plačni razred v razponu plačnih razredov, določenih v prilogi 3 tega zakona.

(6) Javni uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna mesta v plačni skupini B, ne napredujejo v višji plačni razred, se pa ocenjujejo.

(7) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko javni uslužbenci na vodstvenih delovnih mestih, ki so uvrščena v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami, uredbami oziroma splošnimi akti, napredujejo za največ deset plačnih razredov.
17. člen
(Pogoji za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred)

(1) Pogoj za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju. Delovna uspešnost se ocenjuje glede na:
- rezultate dela,
- samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
- zanesljivost pri opravljanju dela,
- kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter
- druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

(2) Postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje po tem zakonu se za javne uslužbence v organih državne uprave, v upravah lokalnih skupnosti, v pravosodnih organih, v javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna določi z uredbo vlade.

(3) Za javne uslužbence v drugih državnih organih se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje določi s splošnim aktom, ki ga izda predstojnik državnega organa.

(4) Za javne zavode s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja izda splošni akt direktor javnega zavoda v soglasju s pristojnim ministrom in ministrom, pristojnim za finance, za visokošolske zavode pa pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda s soglasjem Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.

(5) Za javne uslužbence v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje določi s splošnim aktom, ki ga izda minister, pristojen za znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(6) Splošni akti iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(7) Pred izdajo uredbe in splošnih aktov je potrebno pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov.

17.a člen
(preizkus ocene)

(1) Javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen oziroma, ki se ne strinja z oceno, lahko v osmih delovnih dneh od poteka roka za ocenitev oziroma od seznanitve z oceno zahteva, da se ga oceni oziroma zahteva preizkus ocene pred komisijo, ki jo imenuje odgovorna oseba v roku 15 dni od vložitve zahteve za preizkus ocene.

(2) Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo trije javni uslužbenci, ki imajo najmanj enako stopnjo izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto javnega uslužbenca, ki je zahteval preizkus ocene. V komisijo so lahko imenovani tudi javni uslužbenci drugega proračunskega uporabnika.

(3) Nadrejeni in javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, imata pravico do udeležbe v preizkusu ocene. Komisija opravi preizkus ocene oziroma naloži delodajalcu, da javnega uslužbenca oceni najkasneje v 15 dneh od njenega imenovanja.

(4) O preizkusu ocene se vodi zapisnik. Komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom.

(5) Odločitev komisije je dokončna.

(6) Veljavna ocena je ocena, s katero je bil seznanjen javni uslužbenec, v primeru zahteve za preizkus ocene pa ocena, ki jo določi komisija iz tega člena in je javnemu uslužbencu vročena.

(7) Zoper oceno komisije lahko javni uslužbenec uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja.

(8) Če delodajalec v roku iz tretjega odstavka tega člena javnega uslužbenca ne oceni, lahko javni uslužbenec neposredno uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja.

(9) Če javni uslužbenec na osnovi veljavne ocene iz šestega odstavka tega člena izpolni pogoje za napredovanje v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje na delovnem mestu oziroma v nazivu, napreduje od 1. aprila v letu, ko izpolni pogoje za napredovanje v višji plačni razred.

(10) V Slovenski vojski se delovno uspešnost ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja uredba iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.

18. člen
(Napredovanje v višji plačni razred v višjem tarifnem razredu)

Z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu se lahko javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, ki je uvrščen v višji tarifni razred kot plačni razred za določitev osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, na katerem napreduje, vendar ne višje kot je določen najvišji plačni razred plačne podskupine.

19. člen
(Določitev plačnega razreda ob zaposlitvi, premestitvi
na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv)

(1) Ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv se javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan. Če bi bil javni uslužbenec zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, se mu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred. Ne glede na določbo prejšnjega stavka javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred kot znaša najvišji plačni razred delovnega mesta oziroma naziva, na oziroma v katerega je javni uslužbenec premeščen oziroma imenovan, ki ga je možno doseči z napredovanjem.

(2) Če obstajajo za to utemeljeni razlogi, se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi, na podlagi soglasja, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv, uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred kot ga je možno doseči z napredovanjem. Soglasje za uvrstitev podajo:
- za javnega uslužbenca, zaposlenega v organih državne uprave, Vlada,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj in financer je država, pristojni minister,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj in financer je lokalna skupnost, župan,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, pri katerih je ustanovitelj lokalna skupnost, financer pa država, župan v soglasju s pristojnim ministrom,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega v upravi pravosodnih organov, predsednik Vrhovnega sodišča, generalni državni tožilec oziroma generalni državni pravobranilec,
- za javne uslužbence, zaposlene v javnem zavodu RTV Slovenija, Programski svet javnega zavoda.

(3) Za javnega uslužbenca, zaposlenega v drugih državnih organih, soglasje ni potrebno.

(4) Pogoje za napredovanje v višji naziv določajo predpisi, ki urejajo napredovanje v višji naziv za posamezne plačne skupine.

20. člen
(Določitev plačnega razreda javnega uslužbenca)

(1) Če je javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ohranitev plačnih razredov napredovanja je možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

(2) Javni uslužbenec, ki napreduje v naziv ali višji naziv, prenese že dosežena napredovanja v plačne razrede na delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se doseženi plačni razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne razrede. Ne glede na določbo prejšnjega stavka javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem.


VI. DELOVNA USPEŠNOST
21. člen
(Vrste delovne uspešnosti)

Javni uslužbenci so lahko upravičeni do:
־ redne delovne uspešnosti,
־ delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in
־ delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.


a) Redna delovna uspešnost

22. člen
(Obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti)

(1) Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti znaša najmanj 2 % in ne več kot 5 % letnih sredstev za osnovne plače. Skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost za plačilo ravnateljev, direktorjev in tajnikov se oblikuje in izkazuje ločeno.

(2) Skupen obseg sredstev za vsako leto se za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

22.a člen
(Del plače za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev)

(1) Del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta. Del plače za delovno uspešnost se izplača najmanj dvakrat letno, razen če ni s kolektivno pogodbo ali z aktom, izdanim na podlagi zakona, urejeno drugače.

(2) Del plače za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(3) Višino dela plače za redno delovno uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov določi organ, pristojen za njihovo imenovanje, na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister.

22.b člen
(črtan)

22.c člen
(črtan)

22.č člen
(črtan)


b) Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela
22.d člen
(Sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova
povečanega obsega dela)

(1) Uporabniki proračuna lahko v primerih, ko to določa ta zakon, izplačujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela nad omejitvijo iz 22. člena tega zakona, če imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, ali nezasedenih delovnih mest za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sredstev za posebne projekte.

(2) Posebni projekti, za izvajanje katerih je dovoljeno izplačevati del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, se za javne uslužbence določijo z aktom vlade, za javne uslužbence drugega državnega organa pa z aktom tega državnega organa, če so za to zagotovljena namenska sredstva v proračunu.

22.e člen
(Plačilo delovne uspešnosti iz naslova
povečanega obsega dela javnih uslužbencev)

(1) Javnemu uslužbencu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.

(2) Javnim uslužbencem v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in visokošolskih zavodih se lahko, v okviru povečanega obsega dela iz prejšnjega odstavka, določi obseg dodatne tedenske učne obveznosti oziroma obseg dodatne tedenske pedagoške obveznosti le v obsegu in pod pogoji, določenimi z zakoni, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja oziroma visokošolskega izobraževanja.

(3) Vlada z uredbo določi pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence iz prvega odstavka tega člena, vključno s Slovensko vojsko, razen za javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih določa Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 - uradno prečiščeno besedilo), za katere se pogoje in obseg dela plače za plačilo delovne uspešnosti določi z zakonom oziroma s splošnim aktom, izdanim na podlagi zakona.

(4) Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela iz drugega odstavka tega člena se obračuna enako kot redna učna oziroma pedagoška obveznost.
(Opomba: člen preneha veljati v delih, ki se nanašajo na Agencijo za trg vrednostnih papirjev – glej ZTFI-A, in Agencijo za zavarovalni nadzor – glej ZZavar-E)

22.f člen
(črtan)

22.g člen
(črtan)

22.h člen
(črtan)



c) Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
22.i člen
(Obseg sredstev iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu)

(1) Uporabniki proračuna, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo delovne uspešnosti iz tega naslova in s tem povečajo obseg sredstev nad omejitvijo iz 22. člena zakona.

(2) Vlada z uredbo določi prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu in zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo povečane delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka. Z uredbo se lahko določi, da se za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu namenijo tudi nekateri nejavni prihodki za javno službo.

22.j člen
(Pogoji za izplačilo sredstev iz naslova
prodaje blaga in storitev na trgu)

(1) Uporabnik proračuna lahko uporabi sredstva iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za plačilo delovne uspešnosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. opravlja storitve javne službe v dogovorjenem obsegu in kakovosti na podlagi sprejetih programov dela, katerih sestavni del je obseg posamezne javne službe, ki ga je potrdil financer in finančni načrt za izvajanje posamezne javne službe, oziroma v skladu s pogodbo o opravljanju storitev javne službe,
2. v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje izravnane prihodke in odhodke za izvajanje javne službe, razen v izjemnih primerih, določenih z uredbo vlade,
3. v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje vsaj izravnane prihodke in odhodke od prodaje blaga in storitev na trgu,
4. ima sprejet celoten program dela in celoten finančni načrt za tekoče leto,
5. ima normative za delitev stroškov, ki nastanejo pri opravljanju javne službe oziroma prodaji blaga in storitev na trgu.



22.k člen
(Odločanje o razdelitvi in izplačilu sredstev)

(1) Višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, določi direktor po predhodnem dogovoru z reprezentativnimi sindikati.

(2) Višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu direktorja, ravnatelja in tajnika, določi organ pristojen za njihovo imenovanje.

(3) Dinamiko izplačil dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu določi organ upravljanja uporabnika proračuna na predlog direktorja.


VII. DODATKI
23. člen
(Vrste dodatkov)

(1) Javnim uslužbencem pripadajo:
- položajni dodatek,
- dodatek za delovno dobo,
- dodatek za mentorstvo,
- dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,
- dodatek za dvojezičnost,
- dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva,
- dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva in
- dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

(2) Funkcionarjem ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo tudi dodatki za dvojezičnost, položajni dodatek, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času ter za pripravljenost.

(4) Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena ravnateljem, direktorjem in tajnikom ne pripadajo: položajni dodatek, dodatki za manj ugodne delovne pogoje, dodatki za nevarnost in posebne obremenitve ter dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času. Direktorji javnih zavodov, ki hkrati opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu, lahko izjemoma, s soglasjem pristojnega ministra oziroma rektorja, zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti, opravljajo tudi delo preko polnega delovnega časa, delo v dežurstvu in stalni pripravljenosti. Za ta čas jim pripada plača in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času glede na delovno mesto, na katerem se tako delo opravlja.
(5) V primeru, da dodatek ni določen v nominalnem znesku, je osnova za obračun dodatka osnovna plača javnega uslužbenca ali funkcionarja.

(6) Dodatki iz prvega odstavka tega člena se izplačujejo v višini določeni z zakonom, uredbo vlade ali kolektivno pogodbo za javni sektor. V primeru, da je javni uslužbenec oziroma funkcionar zaposlen za krajši delovni čas od polnega, mu dodatki, ki so določeni v nominalnem znesku, pripadajo v ustreznem deležu glede na delovni čas zaposlitve.

24. člen
(Položajni dodatek)

(1) Položajni dodatek je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu ali funkcionarju iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije.

(2) Višina položajnega dodatka znaša najmanj 5 % osnovne plače in največ 12 % osnovne plače.

(3) Višina položajnega dodatka za funkcionarje iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določi z zakonom, za javne uslužbence pa kriterije za določitev njihove višine določi vlada z uredbo.

25. člen
(Dodatek za delovno dobo)

(1) Dodatek za delovno dobo je del plače, s katerim se vrednotijo delovne izkušnje, pridobljene v celotni delovni dobi javnega uslužbenca ali funkcionarja v obdobjih opravljanja dela v delovnem razmerju in opravljanja samostojne dejavnosti oziroma poklicnega opravljanja funkcije doma ali v tujini.

(2) Višina dodatka za delovno dobo za vsako zaključeno leto delovne dobe se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(3) Funkcionarjem pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33 % od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe. Dodatek za delovno dobo se funkcionarkam poveča za 0,10 % za vsako zaključeno leto delovne dobe nad 25 let.

26. člen
(Dodatek za mentorstvo)

Višina dodatka za mentorstvo se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

27. člen
(Dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat)

Znesek dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

28. člen
(Dodatek za dvojezičnost)

(1) Dodatek za dvojezičnost pripada javnim uslužbencem in sodnikom, državnim tožilcem ter državnim pravobranilcem, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, kjer je italijanski ali madžarski jezik tudi uradni jezik, če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela oziroma funkcije.

(2) Višina dodatka iz prejšnjega odstavka znaša:
- od 12 % do 15 % osnovne plače za učitelje in ostale strokovne delavce v osnovnem in srednjem šolstvu ter vzgojitelje in ostale strokovne delavce v vrtcih ter novinarje Javnega zavoda RTV Slovenija,
- od 3 % do 6 % osnovne plače za ostale javne uslužbence,
- do 6 % osnovne plače za sodnike, državne tožilce ter državne pravobranilce.

(3) Višino dodatka iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka določi predstojnik, iz tretje alineje prejšnjega odstavka pa sodni svet za sodnike, personalna komisija za državne tožilce ter generalni državni pravobranilec za državne pravobranilce, in sicer na osnovi zahtevane stopnje znanja jezika narodne skupnosti ter dejanske uporabe tega jezika pri opravljanju dela.

29. člen
(Dodatki za manj ugodne delovne pogoje)

(1) Dodatki za manj ugodne delovne pogoje pripadajo javnim uslužbencem le, če opravljajo delo v takih pogojih in manj ugodni delovni pogoji niso upoštevani v osnovni plači.

(2) Dodatki za manj ugodne delovne pogoje se za javne uslužbence določijo s kolektivno pogodbo za javni sektor.

30. člen
(Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve)

(1) Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve pripadajo javnim uslužbencem iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona le, če opravljajo delo v takih pogojih ter nevarnost in posebne obremenitve niso upoštevane v osnovni plači.

(2) Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve se določijo za javne uslužbence s kolektivno pogodbo za javni sektor.

31. člen
(Skupni dodatki in njihova določitev)

Višina vseh dodatkov iz 29. in 30. člena tega zakona ne sme presegati 20 % osnovne plače. Dodatki iz navedenih členov so določeni z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo za javni sektor.

32. člen
(Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času)

(1) Javnim uslužbencem pripadajo za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, dodatki za:
- izmensko delo,
- delo v deljenem delovnem času,
- delo v neenakomerno razporejenem delovnem času,
- delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik ter
- za delo preko polnega delovnega časa.

(2) Dodatki iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.

(3) Javnim uslužbencem pripada tudi dodatek za stalno pripravljenost.

(4) Dodatki iz prvega in tretjega odstavka tega člena pripadajo javnemu uslužbencu ali funkcionarju iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona le za čas, ko dela v času, ki je manj ugoden.

(5) Višina dodatkov iz tega člena se za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(6) Ne glede na druge določbe tega zakona javnemu uslužbencu v času dežurstva pripada plačilo v višini vrednosti plačnega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerem se opravlja dežurstvo. Vrednost plačnega razreda iz prejšnjega stavka je tudi osnova za obračun dodatkov, ki mu v času dežurstva pripadajo v skladu s tem zakonom in Kolektivno pogodbo za javni sektor. V času dežurstva pripada javnim uslužbencem dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini, določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor in ostali dodatki za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, ki pa se v času dežurstva izplačujejo v višini 50% višine, ki je za te dodatke določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor.


32.a člen
(Dodatki sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za delo
v manj ugodnem delovnem času in za pripravljenost)

(1) Sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo naslednji dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času:
- za delo preko polnega delovnega časa,
- za čas dežurstva, ki presega polni delovni čas,
- za delo ponoči,
- za delo v nedeljo in
- za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.

(2) Dodatki iz prejšnjega odstavka in dodatek za pripravljenost se določijo v naslednjih višinah:
- za delo preko polnega delovnega časa in za čas dežurstva, ki presega polni delovni čas, v višini 30 % urne postavke osnovne plače,
- za delo ponoči v višini 30 % urne postavke osnovne plače,
- za delo v nedeljo v višini 75 % urne postavke osnovne plače,
- za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, v višini 90 % urne postavke osnovne plače in
- za ure pripravljenosti v višini 20 % urne postavke osnovne plače.

(3) Dodatka iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta.

(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena pripadajo le za čas dela v manj ugodnem delovnem času.

32.b člen
(Položajni dodatki za sodnike, državne tožilce
in državne pravobranilce)

(1) Sodniku, državnemu tožilcu in državnemu pravobranilcu, ki vodi organizacijsko enoto (v nadaljevanju oddelek), pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne plače, in sicer:
- 10 %, če vodi oddelek z najmanj 40 javnimi uslužbenci ali 20 na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci,
- 9 %, če vodi oddelek z najmanj 30 javnimi uslužbenci ali 15 na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci,
- 8 %, če vodi oddelek z najmanj 20 javnimi uslužbenci ali desetimi na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci,
- 5 %, če vodi oddelek z najmanj desetimi javnimi uslužbenci ali petimi na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci,
- 4 %, če vodi oddelek na Vrhovnem sodišču, Upravnem sodišču, Vrhovnem državnem tožilstvu, če vodi zunanji oddelek, ki se oblikuje v skladu z zakonom, ali oddelek z manj kot petimi na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci.

(2) Sodniku oziroma državnemu tožilcu, dodeljenemu na pristojno ministrstvo, pripada dodatek za čas dodelitve v višini 10 % njegove osnovne plače.

(3) Spremembe števila zaposlenih se upoštevajo dvakrat letno, in sicer 1. januarja in 1. julija.

(4) Predsedniki in podpredsedniki sodišč, vodje državnih tožilstev in njihovi namestniki, generalni državni pravobranilec in njegovi namestniki niso upravičeni do položajnega dodatka iz tega člena.


VIII. POSTOPEK SPREMINJANJA RAZPONOV MED NAJVIŠJO IN NAJNIŽJO PLAČO OZIROMA RAZMERIJ MED PLAČNIMI SKUPINAMI IN PLAČNIMI PODSKUPINAMI
33. člen
(Spremembe plačne lestvice in razmerij med plačami)

Število plačnih razredov na plačni lestvici, razmerja med plačnimi razredi ter najvišji in najnižji plačni razred za posamezno plačno podskupino (prilogi 1 in 2 tega zakona) se lahko spreminjajo le po postopku, ki ga določa ta zakon.

34. člen
(Svet za sistem plač v javnem sektorju)

(1) Za spremljanje izvajanja tega zakona ter za spremljanje politike plač v javnem sektorju se ustanovi Svet za sistem plač v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: svet), ki ga sestavljajo predstavniki državnih organov in združenj lokalnih skupnosti ter sindikatov javnega sektorja.

(2) Predstavnike državnih organov in združenj lokalnih skupnosti v svet imenujejo:
- Državni zbor Republike Slovenije,
- Ustavno sodišče Republike Slovenije,
- Vrhovno sodišče Republike Slovenije,
- Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije,
- Varuh človekovih pravic,
- Vlada Republike Slovenije in
- reprezentativna združenja lokalnih skupnosti.

(3) Predstavnike sindikatov v svet imenujejo reprezentativni sindikati javnega sektorja.

(4) Akt o ustanovitvi sveta sprejme državni zbor, administrativne in druge pogoje za delo sveta pa zagotavlja vlada.

(5) Svet sprejema odločitve s soglasjem obeh strani. Podrobnejša vprašanja glede dela in odločanja sveta se določijo s poslovnikom sveta.

35. člen
(Pridobitev mnenja sveta)

(1) Predlagatelj predloga zakona, ki se nanaša na vprašanja iz 33. člena tega zakona, mora pred vložitvijo predloga v obravnavo državnemu zboru pridobiti mnenje sveta.

(2) Svet poda mnenje iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh od prejema navedenega predloga zakona. Če svet svojega mnenja v predpisanem roku ne poda, lahko predlagatelj vloži predlog zakona tudi brez tega mnenja.

(3) Če je bilo pri razpravi o predlogu zakona iz prvega odstavka tega člena svetu predloženo mnenje ministrstva, pristojnega za področje, na katerega se spremembe nanašajo, mnenje ministrstva, pristojnega za sistem plač v javnem sektorju, mnenje ministrstva, pristojnega za finance, oziroma mnenje reprezentativnega sindikata dejavnosti, se ta mnenja priložijo mnenju sveta.

36. člen
(Pobuda za spremembe plačne lestvice ali razmerij)

(1) Pobudo za pripravo predloga zakona, ki bi uveljavil spremembe plačne lestvice in razmerij med plačami iz 33. člena tega zakona, lahko pripravi in svetu predloži katerikoli od članov sveta.

(2) Pobuda mora vsebovati vse sestavine, ki jih mora vsebovati predlog zakona skladno s poslovnikom državnega zbora.

(3) Pobudo iz prvega odstavka tega člena je svet dolžan obravnavati in najkasneje v 90 dneh od prejema pobude podati svoje mnenje.

(4) Če so bila pri obravnavi pobude svetu podana mnenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se ta mnenja priložijo mnenju sveta.

37. člen
(Odločanje sveta o pobudi za spremembo plačne lestvice
ali razmerij med plačami)

(1) V primeru, da svet pobudo za spremembo podpre, jo posreduje vladi, ki mora pobudo obravnavati in najkasneje v 30 dneh ustrezen predlog zakona posredovati državnemu zboru ali pa pobudo zavrniti.

(2) V primeru, da svet pobude ne podpre ali da v predpisanem roku ne poda mnenja k tej pobudi, se postopek obravnave pobude zaključi.


IX. ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI, PREGLEDNOSTI IN PRIMERLJIVOSTI PLAČ V JAVNEM SEKTORJU
38. člen
(Javnost plač v javnem sektorju)

(1) Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.

(2) Uporabniki proračuna so podatke o plačah dolžni posredovati ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.

(3) Uporabniki proračuna lokalne skupnosti so dolžni podatke o plačah posredovati tudi pristojnemu organu lokalne skupnosti.

(4) Podatki se posredujejo Agenciji za javnopravne evidence in storitve, skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju.

(5) Določba prvega odstavka tega člena ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah.

(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

39. člen
(Primerljivost osnovnih plač v javnem sektorju)

(1) Ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, je dolžno o podatkih iz prejšnjega člena voditi evidenco, enkrat letno v skladu s predpisano metodologijo pripraviti analizo ter jo v pisni, elektronski ali drugi primerni obliki posredovati javnosti.

(2) Podatke iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na uporabnike proračuna države, je vlada dolžna predložiti državnemu zboru skupaj z zaključnim računom državnega proračuna Republike Slovenije.

40. člen
(Obračun plač)

(1) Vsi izplačevalci plač obračunavajo in izplačujejo plače na podlagi enotne metodologije in obrazcev, ki jih z uredbo predpiše vlada.

(2) Plače javnih uslužbencev se obračunavajo in izplačujejo na podlagi povprečne mesečne delovne obveznosti, ki izhaja iz sprejetega letnega delovnega koledarja.


X. SKLEPANJE KOLEKTIVNIH POGODB
41. člen
(Pristojnost za sklepanje kolektivnih pogodb na strani delodajalca)

(1) Na strani delodajalcev sklepa kolektivne pogodbe vlada.

(2) V imenu vlade kot delodajalca vodi postopek za sklenitev kolektivnih pogodb ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, skupaj z ministrstvom, pristojnim za finance in ministrstvom, pristojnim za dejavnost ter reprezentativnim združenjem lokalnih skupnosti.

(3) Če ministrstva, pristojna za sistem plač v javnem sektorju, za finance in za posamezno dejavnost, zastopajo v zvezi s sklenitvijo kolektivne pogodbe različna stališča, odloči o spornih vprašanjih vlada.

(4) V imenu vlade podpiše kolektivno pogodbo predsednik vlade ali po pooblastilu vlade ministri: minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, minister, pristojen za finance in minister, pristojen za posamezno področje.

(5) Vlada natančneje določi pristojnosti in naloge posameznih ministrstev in služb pri sklepanju kolektivne pogodbe.

42. člen
(Sklenitev kolektivnih pogodb in roki za njihovo uveljavitev)

(1) Kolektivna pogodba za javni sektor ali njene spremembe in dopolnitve so sklenjene, ko jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.

(2) V primeru, da kolektivna pogodba za javni sektor ali njene spremembe in dopolnitve niso sklenjene v skladu s prejšnjim odstavkom, za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor ali njenih sprememb in dopolnitev zadostuje tudi, če jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja najmanj štirih različnih dejavnosti javnega sektorja, katerih skupno število članstva presega 40 % zaposlenih v javnem sektorju, za katere velja kolektivna pogodba za javni sektor.

(3) Pri ugotavljanju pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena se upoštevajo dejavnosti, za katere so določene plačne skupine v 7. členu tega zakona.

(4) Ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, s sklepom ugotovi izpolnitev pogojev iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije hkrati s kolektivno pogodbo za javni sektor ali z njenimi spremembami in dopolnitvami. Če ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, ugotovi, da pogoji za uveljavitev kolektivne pogodbe za javni sektor ali njenih sprememb in dopolnitev niso izpolnjeni, o tem obvesti reprezentativne sindikate za javni sektor.

(5) Izpolnitev pogojev iz prvega odstavka tega člena se ugotavlja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ministrstva, pristojnega za izdajo odločb o reprezentativnosti sindikatov.

(6) Izpolnitev pogojev iz drugega odstavka tega člena se ugotavlja na podlagi podatkov iz 38. člena tega zakona in evidenc o zaposlenih delavcih, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja evidence na področju dela, ko podatek v skladu z 38. členom tega zakona ni dostopen, ter podatkov reprezentativnih sindikatov, ki so podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor ali njene spremembe in dopolnitve, oboje po stanju za zadnji mesec, za katerega so dostopni podatki pred podpisom kolektivne pogodbe za javni sektor ali njenih sprememb in dopolnitev.

(7) Če ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, ugotovi, da kolektivne pogodbe za javni sektor ali njene spremembe in dopolnitve ni podpisala večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, najkasneje v treh dneh po izteku roka za podpis pozove reprezentativne sindikate, ki so podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor ali njene spremembe in dopolnitve, da najkasneje do dne, ki je določen v pozivu, predložijo izjavo, iz katere je razvidno število članov reprezentativnega sindikata.

(8) Ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, najkasneje v roku treh dni po prejemu izjave iz prejšnjega odstavka pozove reprezentativne sindikate javnega sektorja, ki so posredovali izjavo, da predložijo pristopne izjave članov reprezentativnega sindikata po pooblaščeni osebi na vpogled na sedežu ministrstva, pristojnega za plače v javnem sektorju. Pooblaščena oseba ministrstva neposredno ob predložitvi pristopnih izjav, v prisotnosti pooblaščene osebe reprezentativnega sindikata, ugotovi število predloženih pristopnih izjav in na podlagi tega resničnost navedbe o številu članstva v reprezentativnem sindikatu, kar potrdi z uradnim zaznamkom na predloženi izjavi. Osebne podatke o članih reprezentativnih sindikatov, je pooblaščena oseba ministrstva dolžna varovati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(9) Predložene pristopne izjave se po končanem postopku štetja vrnejo pooblaščeni osebi reprezentativnega sindikata.

(10) Reprezentativni sindikat, ki je podpisal kolektivno pogodbo za javni sektor ali njene spremembe in dopolnitve, ni dolžan posredovati dokumentacije v skladu s sedmim in osmim odstavkom tega člena. Sindikat, ki ne predloži dokumentacije, se ne upošteva pri ugotavljanju pogojev iz drugega odstavka tega člena.

(11) Uveljavitev kolektivnih pogodb, ki pomenijo povečanje finančnih obveznosti, razen za kolektivno pogodbo iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona, mora biti dogovorjena najkasneje 30 dni pred rokom, določenim za predložitev predloga državnega proračuna državnemu zboru.

42.a člen
(Naknaden pristop h kolektivnim pogodbam)

(1) Reprezentativni sindikati lahko naknadno, ne glede na soglasje strank, pristopijo h kolektivni pogodbi, ki ureja plače v javnem sektorju, ki jo je sklenil eden ali več reprezentativnih sindikatov in Vlada Republike Slovenije ali od nje pooblaščeno ministrstvo oziroma drug z zakonom pooblaščen organ. Pristop ima pravne učinke od dneva, ko so o njem obveščeni podpisniki kolektivne pogodbe.

(2) Pisni pristop iz prejšnjega odstavka se objavi na enak način, kot se objavi kolektivna pogodba, h kateri pristopajo reprezentativni sindikati.


XI. NADZOR
43. člen
(nadzor sistema plač)

(1) Nadzor nad izvajanjem sistema plač, določenega s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami po posameznih področjih opravljajo ministrstva, pristojna za posamezno področje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za sistem plač v javnem sektorju. Ministrstvo, pristojno za finance izvaja nadzor nad izvajanjem plačnega sistema v okviru proračunskega nadzora.

(2) V primeru prejete pobude za izvedbo nadzora iz prejšnjega odstavka ministrstvo izvede nadzor najkasneje v roku dveh mesecev od prejema pobude za izvedbo nadzora oziroma v tem roku odstopi zadevo drugemu pristojnemu ministrstvu oziroma pristojni inšpekciji, če samo ni pristojno za nadzor in o tem obvesti pobudnika nadzora.

43.a člen
(inšpekcijski nadzor)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov ter kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, v delu, kjer se urejajo plače funkcionarjev in javnih uslužbencev, opravljajo inšpektorji za plače v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu inšpektorji) v okviru inšpekcije za sistem javnih uslužbencev.

43.b člen
(način dela inšpektorja)

Inšpektor o opravljenem pregledu sestavi zapisnik in ga najkasneje v 30 dneh od opravljenega pregleda pošlje predstojniku organa, v katerem je bil opravljen nadzor in ministru, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju. O ugotovitvah inšpekcijskega nadzora se prijavitelja obvesti, če to zahteva.

43.c člen
(pooblastila inšpektorja)

(1) Inšpektor ima pooblastilo vstopiti v prostore uporabnika proračuna in vpogledati v vso dokumentacijo in v evidence podatkov v zvezi s plačami funkcionarjev in javnih uslužbencev. Uporabnik proračuna mora inšpektorju zagotoviti pogoje za delo in informacije, potrebne za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

(2) Inšpektor ima pooblastilo pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

43.č člen
(ukrepi inšpektorja)

(1) Če inšpektor ugotovi nezakonitosti ali nepravilnosti pri izvajanju določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov ter kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, odredi predstojniku ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.

(2) Inšpektor lahko predstojniku odredi:
- izdajo individualnega akta, ki javnemu uslužbencu zagotovi pravice v obsegu, kot so določene z zakonom in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov ter kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca,
- izplačilo plače v skladu s predpisi, ne glede na pogodbo o zaposlitvi, odločbo ali sklep, skladno s petim odstavkom 3. člena zakona,
- da uslužbencu ponudi aneks k pogodbi o zaposlitvi, skladno z drugim odstavkom 3. člena zakona,
- da spremeni sistemizacijo, tako da sistemizira delovna mesta in nazive, ki so navedeni v aktih iz tretjega odstavka 7. člena skladno s petim odstavkom 7. člena zakona,
- da spremeni sistemizacijo, tako da sistemizira delovna mesta in nazive v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivni pogodbi, ki velja za uporabnika proračuna skladno s četrtim odstavkom 13. člena zakona,
- da preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje skladno s 16. členom zakona,
- da oceni javnega uslužbenca oziroma imenuje komisijo za preizkus ocene skladno s prvim odstavkom 17.a člena,
- da javnega uslužbenca pisno seznani z njegovo oceno in z utemeljitvijo ocene oziroma, da ga pisno seznani o razlogih za neocenitev skladno s prvim odstavkom 17.a člena.


XII. KAZENSKE DOLOČBE
44. člen

(1) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika proračuna, ki:
- ovira ali onemogoči vstop inšpektorja v prostore, ne omogoči inšpektorju ustreznih pogojev za delo ali ne zagotovi dostopa do dokumentacije, potrebne za izvedbo inšpekcijskega nadzora (43.c člen),
- ne spoštuje odrejenih ukrepov inšpektorja. Globa za ta prekršek se lahko izreče večkrat zaporedoma (43.č člen).

(2) Z globo najmanj 1.100 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika proračuna, če:
- določi oziroma izplača plačo v nasprotju z zakonom, predpisom ali drugim aktom, izdanim na njegovi podlagi, ali kolektivno pogodbo,
- sklene pogodbo o zaposlitvi v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena tega zakona,
- ne izroči pisnega predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi v roku iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona,
- ne izroči aneksa k pogodbi o zaposlitvi iz prvega odstavka 3. a člena tega zakona,
- izvede napredovanje javnega uslužbenca v nasprotju z določbami 16. člena tega zakona,
- določi obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti v nasprotju z 22. členom tega zakona,
- določi del plače za delovno uspešnost v nasprotju z 22.a členom tega zakona,
- ne izroči pisnega predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi iz drugega odstavka 48. člena tega zakona,
- ne posreduje podatkov o plačah v skladu s četrtim odstavkom 38. člena tega zakona,
- ne obračuna plač v skladu s 40. členom tega zakona,
- izvede prevedbo v nasprotju z določbami 49.a do 49.c člena tega zakona,
- izplača plačo v nasprotju z določbami šestega in sedmega odstavka 52. člena tega zakona,
- ne vloži tožbe zoper delojemalca, če ne pride do soglasja glede vrnitve preveč izplačanega zneska v skladu s tretjim odstavkom 3.a člena,
- če izvede vračilo preveč izplačane plače v nasprotju s postopkom, določenim v tretjem odstavku 3.a člena tega zakona,
- sistemizira delovno mesto ali naziv, ki ni določen v aktih, ki so podlaga za katalog iz tretjega odstavka 7. člena zakona,
- sistemizira delovno mesto v nasprotju s četrtim odstavkom 13. člena,
- ne preveri najmanj enkrat letno izpolnjevanja pogojev za napredovanje v skladu s 16. členom,
- ne oceni javnega uslužbenca, ki je to zahteval v skladu s 17.a členom oziroma ne imenuje komisije za preizkus ocene,
- brez soglasja iz drugega odstavka 19. člena uvrsti javnega uslužbenca v višji plačni razred.

(3) Z globo najmanj 2.200 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba financerja, če ne izvaja vplačil v skladu z določbami 50.b člena tega zakona.



Zakon o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS (Uradni list RS, št. 56/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe, spremenjene in dopolnjene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-B (Uradni list RS, št. 126/03), Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-C (Uradni list RS, št. 70/04), Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-D (Uradni list RS, št. 53/05), Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-E (Uradni list RS, št. 14/06), Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-F (Uradni list RS, št. 68/06), Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-G (Uradni list RS, št. 57/07), Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-I (Uradni list RS, št. 58/08), Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-J (Uradni list RS, št. 80/08), Zakonom o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-K (Uradni list RS, št. 48/09), Zakonom o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-M (Uradni list RS, št. 13/10) Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-N (Uradni list RS, št. 59/10) in Zakonom o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-O (Uradni list RS, št. 85/10):


XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

45. člen

Metodologija iz 40. člena tega zakona mora biti sprejeta najkasneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

46. člen

(1) Pogajanja za uskladitev kolektivnih pogodb s tem zakonom oziroma sklenitev novih kolektivnih pogodb za javni sektor, posebne kolektivne pogodbe in kolektivnih pogodb dejavnosti oziroma poklicev, se pričnejo najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(2) Ne glede na določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 13. člena tega zakona se lahko s kolektivnimi pogodbami poklicev uvrščajo v plačne razrede delovna mesta in nazivi za področje visokega šolstva, znanosti in tistih poklicev, za katere je bila ob sprejemu tega zakona že sklenjena poklicna kolektivna pogodba.

(3) Kolektivna pogodba za javni sektor iz 8. člena in četrtega odstavka 12. člena ter posebna kolektivna pogodba iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona velja, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja kolektivne pogodbe.

(4) Svet lahko v skladu z zakonom, ki ureja kolektivne pogodbe, predlaga splošno veljavnost kolektivne pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena.

(5) Če kolektivna pogodba iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona ni sklenjena do 30.11.2002, sprejme skupno metodologijo vlada po predhodnem mnenju sveta.

(6) Če kolektivna pogodba iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona ni sklenjena do 30.3.2003, se uporabijo postopki za reševanje sporov, določeni v veljavni kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. Če tudi do 30.6.2003 niso določena orientacijska delovna mesta in nazivi, jih določi vlada po predhodnem mnenju sveta.

47. člen

(1) Pregled uporabnikov proračuna iz 2. točke 2. člena tega zakona sprejme vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Uredbo iz 3. člena tega zakona sprejme vlada v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(3) Katalog delovnih mest in nazivov iz petega odstavka 7. člena tega zakona objavi vlada najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Po uveljavitvi kolektivne pogodbe za javni sektor vlada izda dopolnjen katalog delovnih mest in nazivov.

(4) Odlok iz drugega odstavka 10. člena tega zakona sprejme državni zbor najkasneje eno leto po uveljavitvi tega zakona na predlog vlade in na podlagi mnenja sveta.

(5) Uredbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona sprejme vlada v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(6) Predpisi iz tretjega, četrtega in petega odstavka 11. člena tega zakona morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(7) Uredba vlade iz drugega odstavka, splošni akti iz tretjega odstavka ter kolektivne pogodbe iz četrtega in petega odstavka 13. člena tega zakona morajo biti sprejeti oziroma sklenjene najkasneje do 30.11.2003.

(8) Uredba vlade iz drugega odstavka ter splošni akti iz tretjega in četrtega odstavka 17. člena tega zakona morajo biti sprejeti najkasneje do 30.6.2003.

(9) Uredba vlade in merila iz petega odstavka 21. člena tega zakona ter uredba vlade iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona morajo biti sprejeti najkasneje do 30.6.2003.

(10) Metodologijo iz četrtega odstavka 38. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, najkasneje do 30.9.2003.

48. člen

(1) Po uveljavitvi predpisov in kolektivnih pogodb, usklajenih s tem zakonom, se javni uslužbenci in funkcionarji uvrstijo v plačne razrede v skladu s temi predpisi in kolektivnimi pogodbami.

(2) Delodajalec izda javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju pisno obvestilo in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep, v katerem so podatki oziroma določbe o plačnem razredu na osnovi prevedbe, plačnem razredu na osnovi odprave nesorazmerij, plačnem razredu, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z napredovanjem in dodatkih ter datumu, ko se bo plača pričela izplačevati v skladu s prvim odstavkom tega člena. Obvestilo in predlog aneksa, odločbe oziroma sklepa je delodajalec dolžan izročiti javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju najmanj trideset dni pred datumom prvega izplačila plač po tem zakonu.

(3) Po tem zakonu lahko javni uslužbenci napredujejo samo za razliko med številom plačnih razredov, v katere se je mogoče uvrstiti z napredovanjem po tem zakonu in številom že doseženih plačnih razredov s prevedbo.

48.a člen

Z aktom iz drugega odstavka 48. člena tega zakona se določi:
- nominalni znesek osnovne plače delovnega mesta,
- prevedeni plačni razred delovnega mesta,
- nominalni znesek osnovne plače javnega uslužbenca,
- prevedeni plačni razred javnega uslužbenca,
- prevedeno osnovno plačo javnega uslužbenca,
- skupaj dodatke, upoštevane v primerljivem znesku plače,
- primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111),
- šifro in ime delovnega mesta in naziva, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma imenovan,
- tarifni razred delovnega mesta,
- plačni razred, v katerega je uvrščen javni uslužbenec,
- osnovno plačo javnega uslužbenca,
- sredstva za odpravo nesorazmerja v osnovni plači,
- dinamiko odprave nesorazmerja v osnovni plači,
- odbitek za odpravo nesorazmerja za prvo obdobje,
- skupaj dodatke, upoštevane v primerljivem znesku plače,
- primerljivi znesek plače, določen po ZSPJS (Z104),
- razliko med primerljivima plačama (A040=Z111-Z104),
- dodatke,
- upravičenost do napredovanja in
- del plače iz vseh naslovov delovne uspešnosti.

49. člen

(1) Če bi javni uslužbenec, funkcionar po določitvi plače v skladu z 49.f členom tega zakona prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem zakonu, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje razlika do zneska plače, določenega po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem zakonu.

(2) Pri primerjavi obeh zneskov iz prvega odstavka se upoštevajo določbe 49.f člena tega zakona.

(3) Ne glede na višino dodatka za delovno dobo, določenega v 238. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), pripada vsem javnim uslužbencem dodatek za delovno dobo v višini, določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor.


1. PREVEDBA OSNOVNE PLAČE JAVNEGA USLUŽBENCA IN FUNKCIONARJA TER NJENA UVRSTITEV V PLAČNI RAZRED
49.a člen

(1) Za določitev plačnega razreda javnega uslužbenca in funkcionarja na podlagi tega zakona se opravi prevedba nominalnih zneskov osnovnih plač, določenih za delovna mesta oziroma nazive ter funkcije in nominalnih zneskov osnovnih plač javnih uslužbencev in funkcionarjev po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do izplačila plače po tem zakonu.

(2) Nominalni znesek osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena tega zakona, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega člena.

(3) Nominalni znesek osnovne plače javnega uslužbenca in funkcionarja, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se seštevek količnika, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z napredovanjem na delovnem mestu ali v nazivu in dodatkov iz 49.b člena tega zakona, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega člena.

(4) Osnova za obračun plač iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je za javne uslužbence in funkcionarje, za katere se uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, znesek izhodiščne plače za I. tarifni razred, veljavne na dan, ko se opravi prevedba. Osnova za obračun plač za javne uslužbence in funkcionarje, za katere se ne uporablja izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, je znesek, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se je na dan prevedbe uporabljal za določitev njihovih plač.

(5) Na način iz tega člena se prevedejo tudi nominalni zneski osnovnih plač javnih uslužbencev, ki imajo v skladu z zakonom, aktom pristojnega organa ali pogodbo o zaposlitvi, pravico do vrnitve na delovno mesto. Pri tem se jim upošteva zadnji količnik, ki so ga dosegli z napredovanjem in dodatki, ki bi jih prejemali na delovnem mestu, na katerega se imajo pravico vrniti.

(6) Nominalni znesek osnovne plače funkcije, ki je podlaga za prevedbo, se določi na naslednji način:
a) nominalni znesek osnovne plače funkcij izvršilne oblasti (plačna podskupina A1), razen državnih sekretarjev in članov državne revizijske komisije, se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za funkcijski dodatek, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za določitev plač funkcionarjev. Nominalni znesek osnovne plače državnih sekretarjev in članov državne revizijske komisije se določi tako, da se količnik za določitev plače pomnoži z veljavno osnovo za obračun plač javnih uslužbencev, in temu prišteje znesek sredstev za delovno uspešnost;
b) nominalni znesek osnovne plače funkcij zakonodajne oblasti (plačna podskupina A2) se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za funkcijski dodatek, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za določitev plač funkcionarjev;
c) nominalni znesek osnovne plače funkcij sodne oblasti (plačna podskupina A3) se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za določitev plač funkcionarjev. Pri predsednikih in podpredsednikih sodišč se koeficient, povečan za sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije, poveča še za dodatek za vodstveno funkcijo;
d) nominalni znesek osnovne plače funkcij drugih državnih organov (plačna podskupina A4) se določi tako, da se koeficient za določitev plače poveča za funkcijski dodatek, tako povečan koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za določitev plač funkcionarjev. Pri vodjih in namestnikih vodij državnih tožilstev, generalnemu državnemu pravobranilcu in namestniku generalnega državnega pravobranilca se koeficient, povečan za dodatek zaradi nezdružljivosti funkcije, poveča še za dodatek za vodstveno funkcijo, pri pravobranilcih na sedežu pa dodatek za vodenje na sedežu.

(7) Prevedba se opravi trideset dni po sprejetju vseh podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb, potrebnih za obračun plač po tem zakonu. Informativno prevedbo opravijo delodajalci v roku treh mesecev po začetku uporabe tega zakona in jo sporočijo ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.

49.b člen

(1) Za določitev osnovnih plač, ki so podlaga za prevedbo v skladu s tem zakonom, se upoštevajo dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, in sicer:

Plačna skupina A

a) funkcijski dodatek v višini, določeni za določitev plače po predpisih in drugih pravnih aktih, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona,
b) delovna uspešnost, določena v predpisih in drugih pravnih aktih za državne sekretarje in člane državne revizijske komisije, ki niso upravičeni do funkcijskega dodatka.


Plačne skupine C do J

Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, 53/92, 34/93, 15/94, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 37/97, 3/98, 39/99, 40/99, 99/01 in 73/03):
- 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/93 in Uradni list RS, št. 64/95), objavljen 10.11.1995, ki velja od 11.11.1995 (dodatek na tarifno skupino).


Plačna skupina C – Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih

Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, št. 35/96, 57/98, 33/00, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02 in 105/02):
- 6. člen (dodatek za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi),
- 8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in posebnih obremenitev),
- 9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih obremenitev in prepovedi),
- 10. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz dela),
- 10.a člen (dodatek za omejitev pravice do stavke),
- 14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve in delo s strankami),
- 16. člen (dodatek za delo v upravi),
- 16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001) in
- 20. člen (dodatek za posebno nevarnost in ogroženost).

Uredba o določitvi dodatkov strokovnim in administrativno-tehničnim ter drugim delavcem na sodiščih, državnih tožilstvih, državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških (Uradni list RS, št. 38/96, 39/99, 33/00, 36/00, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02, 105/02):
- 2. člen (dodatek za posebnost dela v pravosodju),
- 2.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v letu 2001),
- 3. člen (dodatek za odločanje) in
- 8.a člen (dodatek za omejitev pravice do stavke).

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/00 in 52/02):
- 259. člen (dodatek za pooblaščene uradne osebe).

Zakon o policiji (ZPol, Uradni list RS, št. 49/98, 66/98, 93/01, 48/03, 79/03):
- 130. člen (dodatek za policiste).

Zakon o carinski službi (ZCS-1, Uradni list RS, št. 56/99):
- 53. člen (dodatek za nezdružljivost) in
- 62. člen (dodatek za posebne pogoje dela in pooblaščenost ter za vrednotenje posebnih odgovornosti).

Zakon o obrambi in zaščiti (ZOZ, Uradni list RS-stari, št. 15/91 in 18/91):
- 135. člen (dodatek za vrednotenje posebnih pogojev dela in odgovornosti).

Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV, Uradni list RS, št. 68/07):
- četrti odstavek 58. člena (povečanje osnovne plače).

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Uradni list RS, št. 64/94 in 33/00):
- 106. člen (dodatek za vrednotenje dela v posebnih delovnih razmerah).


Plačna skupina D – Delovna mesta na področju vzgoje, izobraževanja in športa

Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02):
- 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/01), objavljen 3.8.2001, ki velja od 4.8.2001 (dodatek zaposlenim v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in višjem ter visokošolskem šolstvu)
- 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/01), objavljen 3.8.2001, ki velja od 4.8.2001 (dodatek za posamezna delovna mesta v visokošolskem zavodu),
- 4. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/01), objavljen 3.8.2001, ki velja od 4.8.2001 (dodatek za strokovne delavce in sodelavce),
- 1. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 56/02), objavljen 28.6.2002, ki velja od 28.6.2002 (povišanje dodatkov do leta 2006),
- 80. člen (dodatek za eksterno preverjanje in poučevanje maturitetnih predmetov),
- 80. člen (dodatek za poučevanje v romskih oddelkih ali v skupinah romskih učencev),
- 80.a člen (dodatek za delo na dveh ali več vzgojnoizobraževalnih zavodih),
- 80.b člen (dodatek za pomočnike ravnateljev),
- 80.č člen (dodatek za usposobljenost za mentorstvo pripravnikov),
- 80.d člen (dodatek za delo z otroki, mladostniki oziroma študenti),
- 80.e člen (dodatek za obveznost izvolitve v naziv),
- 80.f člen (psihofizične obremenitve in odgovornosti),
- 80.g člen (povečanje dodatka iz 80e. člena),
- 81.a člen (dodatek za vodenje kuhinje),
- 81.b člen (dodatek za delo s finančnimi in materialnimi sredstvi),
- 81.c člen (dodatek za laborante),
- 81.d člen (dodatek zaposlenim v tajništvu univerze),
- 82.b člen (dodatek za delo v potujočem vrtcu ali v vrtcu v težje dostopnem kraju, ki nima povezave z drugimi kraji z javnim prevoznim sredstvom ali ima takšno povezavo le enkrat dnevno).

Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92, 13/93, 17/93, 42/93, 18/94 in 36/96):
- 7. člen (dodatek za pomočnike ravnateljev).


Plačna skupine E – Delovna mesta na področju zdravstva

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 102/00 in 62/01):
- 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01), objavljen 27.7.2001, ki velja od 27.7.2001 (korekcijski dodatek),
- 76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitev pri delu),
- 77. člen (dodatek za delo s citostatiki),
- 78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami),
- 79. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje),
- 89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela) in
- 89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti).

Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/00):
- 104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30.10.1998, velja od 7.11.1998), Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 63/99), objavljen 6.8.1999, velja od 7.8.1999 in Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/00), objavljen 19.08.2000, velja od 27.8.2000,
- 87. člen (vplivi delovnega okolja in obremenitev pri delu),
- 88. člen (dodatek za delo s citostatiki),
- 89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami),
- 90. člen (dodatek za ionizirajoče sevanje) in
- 103. člen (posebne obremenitve in odgovornosti).

Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94,15/94, 22/96, 23/96, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98, 46/98 in 79/00):
- 1., 2. in 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji Uradni list RS, št. 15/94, objavljen 18.3.1994, velja od 26.3.1994 in Uradni list RS, št. 22/96, objavljen 19.4.1996, velja od 27.4.1996 in Uradni list RS, št. 39/98, objavljen 22.5.1998, velja od 30.5.1998 in Uradni list RS, št. 97/00, objavljen 20.10.2000, velja od 28.10.2000 in se uporablja od 1.1.2000 (zdravniški dodatek) in
- 70. člen (dodatek za občasne težje delovne pogoje).


Plačna skupina F – Delovna mesta na področju socialnega varstva

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 102/00 in 62/01):
- 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01), objavljen 27.7.2001, ki velja od 27.7.2001 (korekcijski dodatek),
- 76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitev pri delu),
- 78. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami),
- 88.a člen (dodatek za vodenje v delu, ki se nanaša na računovodje),
- 89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela) in
- 89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti).

Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/00):
- 104.a in 104.b člen (dodatek za zdravstveno nego) iz priloge Aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/98), objavljen 30.10.1998, velja od 7.11.1998), Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 63/99), objavljen 06.08.1999, velja od 07.08.1999 in Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/00), objavljen 19.08.2000, velja od 27.08.2000,
- 87. člen (vplivi delovnega okolja in obremenitev pri delu),
- 89. člen (dodatek za delo s psihično motenimi osebami) in
- 103. člen (posebne obremenitve in odgovornosti).


Plačna skupina G – Delovna mesta na področju kulture in informiranja

Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99 102/00, 52/01 in 64/01):
- 65.a člen (dodatek za posebno naravo dela oziroma posebne obremenitve in odgovornosti za nosilne poklice oziroma za pridobljeni strokovni naziv),
- 66. člen (dodatek za vodenje organizacijskih ali delovnih enot),
- 76.a člen (dodatek za stalno delo v neenakomerno razporejenem delovnem času),
- 78.c člen (dodatek za obremenitve pri delu z gradivom) in
- 78.d člen (dodatek v zvezi dogovorom zaradi rasti cen življenjskih potrebščin).

Kolektivna pogodba Javnega zavoda RTV Slovenija (veljavnost od 1.8.1992):
- 111. člen (dodatek na osnovno plačo za dodatna znanja)
- 112. člen (osnovna plača po posebni pogodbi o zaposlitvi)
- 116. člen, četrti odstavek (dodatek za stalnost); za vse zaposlene v skladu s KP RTV Slovenija se upošteva enoten dodatek v višini 0,60 % za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Dodatek, do katerega je upravičen javni uslužbenec, se prišteje k osnovnemu količniku in je sestavni del prevedene plače.

V skladu z 49.č členom tega zakona se javnim uslužbencem v JZ RTV Slovenija ob prevedbi po tem zakonu lahko upošteva število napredovanj, ki bi jih javni uslužbenec dosegel, če bi glede na število let, ko je delal na enakih delovnih mestih ali delovnih mestih podobne zahtevnosti, napredoval vsaka tri leta za en plačni razred, vendar pa največ za pet plačnih razredov, pri čemer merila o napredovanju partnerji določijo z dogovorom.

Javni uslužbenec, ki se mu ob prevedbi upošteva 112. člen Kolektivne pogodbe Javnega zavoda RTV Slovenije (veljavnost 1.8.1992), je lahko upravičen tudi do preostanka plačnih razredov za napredovanje iz prejšnjega stavka.

V prevedbo se vštevajo aneksi k pogodbam o zaposlitvi po Pravilniku o napredovanju in nagrajevanju delavcev JZ RTV SLO, za katere se ugotovi, da imajo pravno podlago.

Če je javnemu uslužbencu ob prevedbi upoštevan aneks po pravilniku iz prejšnjega stavka, je lahko upravičen tudi do preostanka napredovanja do petih plačnih razredov.


Plačna skupina H - Delovna mesta in nazivi na področju znanosti

Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92, 5/93,50/94, 45/96, 51/98, 73/98, 106/99, 107/00, 64/01, 84/01 in 85/01):
- 3. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92 in naslednji) (dodatek na delovno mesto),
- 54.a člen (dodatek zaposlenim za delo v raziskovalni dejavnosti),
- 54.b člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti),
- 54.c člen (dodatek za izvolitev v naziv) in
- 54.d člen (povečanje dodatka).


Plačna skupina I – Delovna mesta v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna

Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, št. 35/96, 5/98, 33/00, 1/01, 63/01, 37/02, 60/02, 61/02 in 105/02):
- 8. člen (dodatek za vrednotenje omejitev in posebnih obremenitev),
- 9. člen (dodatek za vrednotenje posebnih obremenitev in prepovedi),
- 10.a člen (dodatek za omejitev pravic do stavke),
- 14. člen (dodatek za psihofizične obremenitve in delo s strankami),
- 15. člen (dodatek za posebne obremenitve za strokovno tehnične delavce),
- 16. člen (dodatek za delo v upravi) in
- 16.a člen (dodatek v skladu z dogovorom o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2001).

Kolektivna pogodba delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije (23.12.1992, spremembe: 01.05.1994, 01.07.1995, 01.07.1996, 01.01.1998, 02.07.1998, 27.11.2000, 25.09.2001 in 18.12.2002 in 18.12.2002):
- 210. člen (dodatek za vpliv okolja),
- 213. člen, tretji odstavek (dodatek za delo v Zavodu),
- 214. člen (funkcijski dodatek, razen dodatka za odgovornost za koordinacijo dela v skupini (zadnja alineja točke a) in dodatka iz točke f),
- 215. člen (dodatki, ki izhajajo iz posebnih pooblastil in psihičnih obremenitev),
- 216. člen (zdravniški dodatek),
- 217. člen (dodatek za zahtevnost socialnih stikov),
- 218. člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti) in
- 218.a člen (korekcijski dodatek),
- 219. člen (dodatek za državni pravniški izpit ali posebno licenco),
- 220. člen (dodatek zaradi prepovedi in omejitev).

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 102/00 in 62/01):
- 2. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 62/01), objavljen 27.7.2001, ki velja od 27.7.2001 (korekcijski dodatek),
- 76. člen (dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitev pri delu),
- 89.b člen (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela) in
- 89.c člen (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti).

Kolektivna pogodba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (prečiščeno besedilo 22.11.2000 in sprememba 23.5.2001):
- 12. člen (dodatek za delo v Zavodu),
- 14.a člen (dodatek za posebnost dela na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja),
- 17. člen (dodatek za posebno odgovornost) in
- 19.b člen (dodatek zaradi prepovedi in posebnih naporov in psihofizičnih obremenitev), le za tiste javne uslužbence, ki niso urejeni v Uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju),
- 26.a člen (dodatek za varovanje plače delavkam, starejšim od 50 let in delavcem, starejšim od 55 let).

Kolektivna pogodba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Slovenije podpisana dne 17.05.1995, s spremembami in dopolnitvami z dne 23.10.2003 ter aneksi k tej pogodbi: št. 1 z dne 20.07.1999, št. 2 z dne 08.11.2000, št. 3 z dne 16.01.2001, št. 4 z dne 24.10.2002:
- 126. člen (dodatek za fizične obremenitve, posebne obremenitve pri delu s strankami)
- 127. člen (dodatek za omejitve, ki izhajajo iz dela).

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) - Uradni list RS, št. 64/94 in 33/00)
- 106. člen (dodatek za vrednotenje dela v posebnih delovnih razmerah).

Kolektivna pogodba za poklicne gasilce in druge delavce, zaposlene v Javnem zavodu za zaščitno in požarno reševanje Maribor - register kolektivnih pogodb: Sklep Upravne enote Maribor št. 14100-0003/98-0800-10, z dne 23.9.1998.


Plačna skupina J – Spremljajoča delovna mesta

Pri posameznem delovnem mestu se uporabljajo dodatki iz uredb in kolektivnih pogodb, glede na to, v katero plačno skupino spada posamezno delovno mesto.

(2) Uporabniki proračuna, ki so izplačevali dodatke na podlagi svojih splošnih aktov, pri prevedbi upoštevajo vse dodatke, ki ne bodo kot dodatki določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Uporabnik proračuna je dolžan spisek dodatkov, ki bodo upoštevani ob prevedbi, poslati v vednost ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.

(3) Dodatki, ki so upoštevani pri prevedbi, ne morejo biti določeni v Kolektivni pogodbi za javni sektor.

49.c člen

(1) Nominalni znesek vrednosti delovnega mesta oziroma naziva, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom tega zakona se prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona. Prevedba orientacijskih delovnih mest in nazivov je priloga Kolektivne pogodbe za javni sektor, prevedba vseh delovnih mest in nazivov pa je priloga uredb oziroma aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Če prevedba delovnih mest in nazivov ni določena v navedenih aktih, se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.

(2) Nominalni znesek osnovne plače javnega uslužbenca, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom tega zakona, se prevede v osnovno plačo po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1, vendar ne nižje, kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta javnega uslužbenca, kot jih je dosegel z napredovanjem do dneva prevedbe.

(3) Nominalni znesek osnovne plače funkcije, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom tega zakona se prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona. Prevedba se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.

(4) Nominalni znesek osnovne plače funkcionarja, izračunan v skladu z 49.a in 49.b členom tega zakona, se prevede v plačni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 tega zakona, vendar ne nižje kot v plačni razred, ki je za toliko razredov višji od plačnega razreda funkcije, kot jih je funkcionar dosegel do dneva prevedbe. Prevedba se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.


2. ODPRAVA NESORAZMERIJ V OSNOVNIH PLAČAH FUNKCIONARJEV IN JAVNIH USLUŽBENCEV
49.č člen

(1) Javni uslužbenec, ki je bil s prevedbo uvrščen v višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda njegovega delovnega mesta oziroma naziva, se zaradi odprave nesorazmerja uvrsti v plačni razred, ki je od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, določenega v skladu s tem zakonom, višji za razliko med prevedenim plačnim razredom javnega uslužbenca v skladu z drugim odstavkom 49.c člena in prevedenim plačnim razredom delovnega mesta oziroma naziva v skladu s prvim odstavkom 49.c člena tega zakona.

(2) Če je v Kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma poklicev ali uredbi za delovno mesto oziroma naziv, na katerega je razvrščen javni uslužbenec, določen višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda, določenega na podlagi prvega odstavka 49.c člena tega zakona, se javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerja v osnovni plači določi višji plačni razred, kot je zanj ugotovljen na podlagi drugega odstavka 49.c člena tega zakona, vendar pri tem osnovno plačo višjega plačnega razreda doseže postopoma.

(3) V skladu s prejšnjima odstavkoma javni uslužbenec ne more biti uvrščen v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.

(4) Javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerja v rokih in na način dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor.

(5) Postopna odprava razlike med osnovno plačo višjega plačnega razreda in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je bil javni uslužbenec uvrščen s prevedbo, se izvede v rokih in na način, dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Za zaposlene v dejavnostih in poklicih, kjer pred uveljavitvijo tega zakona ni bil uveljavljen sistem napredovanj v plačne razrede ali nazive in ni bilo izravnalnih dodatkov, bodo merila za njihovo uvrstitev v plačni razred, ki vključujejo tudi pravico do preteklega napredovanja in izravnalnih dodatkov, opredeljena v Kolektivni pogodbi za javni sektor.

(6) Funkcionarjem plačne podskupine A1, A2, A3 in A4, ki jim pripada višja osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač funkcionarjem po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi na naslednji način:
a) nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih razredov, se odpravijo s 1. januarjem 2008 v višini nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi,
b) preostala nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od leta 2008 do leta 2011 z naslednjo dinamiko:
    - 1/3 nesorazmerja se odpravi s 1.1.2008
    - 1/3 nesorazmerja se odpravi s 1.7.2008
    - 1/3 nesorazmerja se odpravi s 1.10.2011.
(7) Funkcionarjem, ki jim pripada nižja osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi s 1. januarjem 2008, pri čemer se upošteva določba 49. člena tega zakona.

(8) V primerih, ko se osnovne plače funkcij v primerjavi s prevedenimi povečujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača v višini osnovne plače, ki je bila določena za to funkcijo s prevedbo v skladu s tretjim odstavkom 49.c člena tega zakona, povečano za delež, za kolikor so bila odpravljena nesorazmerja do dneva nastopa funkcije.

(9) V primerih, ko se osnovne plače funkcij v primerjavi s prevedenimi znižujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača funkcije, kot je določena v prilogi 3 tega zakona.

(10) Na način iz osmega odstavka tega člena se določijo tudi plače javnih uslužbencev, ki se zaposlijo oziroma so premeščeni ali imenovani v naziv po prvem obračunu plač v skladu s tem zakonom.

(11) Če se javnemu uslužbencu ali funkcionarju ob zaposlitvi, premestitvi, imenovanju oziroma izvolitvi, določi višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta, naziva ali funkcije, se dodani plačni razredi prištejejo plačnemu razredu, določenemu po devetem, desetem in enajstem odstavku.

49.d člen

(1) V obdobju odprave nesorazmerij napreduje javni uslužbenec na delovnem mestu oziroma v nazivu v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Napredovanje javnega uslužbenca se ne šteje kot odprava nesorazmerja v osnovni plači, ampak sta oba postopka med seboj ločena. Plačni razredi, ki jih javni uslužbenec pridobi z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu, se prištejejo k že doseženemu plačnemu razredu.

(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce.

49.e člen

V primeru, da javni uslužbenec oziroma funkcionar v času odprave nesorazmerja napreduje na višje delovno mesto ali v višji naziv, se uvrsti v plačni razred novega delovnega mesta oziroma naziva v skladu s predpisi, ki veljajo za napredovanje na višje delovno mesto oziroma v višji naziv.


3. PRIMERJAVA MED PLAČO JAVNEGA USLUŽBENCA IN FUNKCIONARJA PRED IN PO ZAČETKU UPORABE TEGA ZAKONA
49.f člen

(1) V skladu z 49. členom tega zakona se izvede primerjava med plačo, določeno na podlagi predpisov in kolektivnih pogodb, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po tem zakonu in plačo, izplačano po tem zakonu.

(2) Primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po tem zakonu, je plača javnega uslužbenca za mesec pred prvim izplačilom plač po tem zakonu, izračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur oziroma manj, če tako določa posebni zakon za določeno delovno mesto). Pri izračunu se upošteva nominalni znesek osnovne plače, določen v skladu s tretjim odstavkom 49.a člena tega zakona, dodatek za vodenje, dodatek za delovno dobo, dodatek za stalnost, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za dvojezičnost.

(3) Primerljivi znesek plače, določen po tem zakonu, je plača javnega uslužbenca, obračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur oziroma manj, če tako določa posebni zakon za določeno delovno mesto). Pri izračunu se upošteva osnovna plača, korigirana za morebitno odpravo nesorazmerja v osnovni plači, položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za stalnost, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za dvojezičnost.

(4) V kolikor je primerljivi znesek plače, izračunan v skladu z drugim odstavkom tega člena, višji od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s prejšnjim odstavkom, se znesku plače iz prejšnjega odstavka doda razlika do zneska plače iz drugega odstavka tega člena.

(5) Primerljivi znesek plače, določen po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač funkcionarjev po tem zakonu, je plača za mesec pred prvim izplačilom plač po tem zakonu, izračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur). Pri izračunu se upošteva koeficient za določitev plače funkcionarja, funkcijski dodatek oziroma dodatek za nezdružljivost oziroma delovna uspešnost za državne sekretarje in člane državne revizijske komisije, dodatek za vodenje, dodatek za vodenje na sedežu, dodatek za delovno dobo in dodatek za dvojezičnost.

(6) Primerljivi znesek plače, določen po tem zakonu, je plača funkcionarja, obračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur). Pri izračunu se upošteva osnovna plača, korigirana za morebitno odpravo nesorazmerja v osnovni plači, položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat in dodatek za dvojezičnost.

(7) V kolikor je primerljivi znesek plače ustavnega sodnika, sodnika, državnega tožilca ali državnega pravobranilca, izračunan v skladu s petim odstavkom tega člena, višji od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s šestim odstavkom tega člena, se znesku plače iz šestega odstavka tega člena doda razlika do zneska plače iz petega odstavka tega člena. V kolikor je primerljivi znesek plače drugega funkcionarja, izračunan v skladu s petim odstavkom tega člena, zmanjšan za 5 %, višji od primerljivega zneska plače, obračunanega v skladu s prejšnjim odstavkom, se znesku plače iz prejšnjega odstavka doda razlika do zneska plače iz petega odstavka tega člena, zmanjšanega za 5 %.

50. člen

(1) V letu 2003 znašajo sredstva za delovno uspešnost 2 % letnih sredstev za plače.

(2) V naslednjih letih se obseg sredstev za delovno uspešnost povečuje v skladu s proračunskimi možnostmi in v skladu s tem zakonom.

(3) Uskladitev razmerij med posameznimi plačnimi podskupinami, ki so določena v prilogi 2 tega zakona, se uveljavi postopoma v obdobju do leta 2009.

(4) Razpon med najvišjo in najnižjo osnovno plačo se bo z ustrezno določitvijo vrednosti plačnih razredov zmanjševal sorazmerno v obdobju 2004 do 2009 tako, da za leto 2009 ne bo znašal več kot 1:10.

(5) Vrednost plačnih razredov iz priloge 1 tega zakona se po postopku, določenem v 5. členu tega zakona, prvič uskladi za leto 2004.

(6) Od leta 2004 do dokončne odprave nesorazmerij v javnem sektorju najkasneje do 31.12.2009 se vsako leto polovica uskladitve oziroma obseg sredstev iz naslova dogovorjene uskladitve in sredstva iz drugih virov nameni za odpravo ugotovljenih nesorazmerij med osnovnimi plačami v javnem sektorju in za zmanjšanje razpona med najnižjo in najvišjo osnovno plačo v javnem sektorju v razmerju 1:10.

(7) Sredstva za odpravo ugotovljenih nesorazmerij se zbirajo na posebni proračunski postavki državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti. Za področje zdravstva se sredstva za odpravo ugotovljenih nesorazmerij zagotovijo s splošnim dogovorom za izvedbo programa zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja področje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

(8) Sredstva, namenjena za odpravo nesorazmerij, predstavljajo del neizplačane uskladitve plač, ki pripadajo javnim uslužbencem. Če vsi podzakonski akti in kolektivne pogodbe, potrebne za obračun in izplačilo plač po tem zakonu niso sprejeti do 1.4.2006, se vlada in reprezentativni sindikati uskladijo o načinu odprave nesorazmerij v obsegu, ki ga omogočajo sredstva iz 50.b člena tega zakona iz naslova nižje uskladitve plač, ali o dodatni uskladitvi plač, o obsegu nesorazmerij, o nadaljnjem zbiranju sredstev za njihovo odpravo in o uskladitvi plač v letu 2006.



4. NAMENSKA SREDSTVA ZA ODPRAVO NESORAZMERIJ V PLAČAH
50.a člen

(1) Za zagotavljanje namenskih sredstev iz 50.b člena tega zakona se odprejo namenske postavke v državnem proračunu Republike Slovenije, proračunih lokalnih skupnosti in pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: financer). Zbrana sredstva so namenjena za odpravljanje nesorazmerij v osnovnih plačah v skladu z določbo 49.č člena tega zakona.

(2) Neporabljena sredstva namenskih postavk v tekočem letu se prenesejo v naslednje leto.

(3) Ko vlada in reprezentativni sindikati ugotovijo, da so nesorazmerja v plačah odpravljena, se s kolektivno pogodbo za javni sektor dogovorijo, da preneha obveznost zbiranja sredstev na namenskih postavkah in se morebitna neporabljena sredstva iz naslova nižje uskladitve plač prenesejo v dodatno uskladitev plač.

50.b člen

(1) Na namenski postavki financer zbira sredstva dogovorjenega dela uskladitve plač, ki so namenjena odpravi nesorazmerij v skladu s šestim odstavkom 50. člena tega zakona, in sicer v obsegu pripadajočih sredstev za proračunske uporabnike, za katere sredstva za plače zagotavlja financer.

(2) Obveznost zbiranja sredstev na namenskih postavkah nastopi s 1.7.2005 v višini uskladitve plač za 0,5 % (uskladitev za leto 2005) in v višini uskladitve plač za 0,2 % (uskladitev za leto 2004) od zneska izhodiščne plače oziroma osnove za obračun plač za junij 2005, razen za namensko postavko državnega proračuna Republike Slovenije, na kateri se zagotovijo sredstva tudi za obdobje od 1.7.2004 do 30.6.2005 v višini uskladitve plač za 0,2 % od zneska izhodiščne plače oziroma osnove za obračun plač za julij 2004, in sicer v obsegu pripadajočih sredstev za proračunske uporabnike, za katere sredstva za plače zagotavlja državni proračun.

(3) Do sprejema Kolektivne pogodbe za javni sektor se delež sredstev za odpravo nesorazmerij določi v skladu s tem zakonom in Dogovorom o načinu in višini uskladitve osnovnih plač in določitvi regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 73/03), po sprejemu Kolektivne pogodbe za javni sektor pa s to pogodbo v skladu s tem zakonom.

(4) Obseg zbranih sredstev ne vpliva na obveznost delodajalca za izplačilo plač javnim uslužbencem v višini in dinamiki v skladu s kolektivnimi pogodbami in podzakonskimi akti.


50.c člen

Namenska sredstva se pričnejo uporabljati za svoj namen, ko uporabniki proračuna pričnejo izplačevati plače po tem zakonu.

50.č člen

Navodilo za izračun višine obveznosti financerja iz 50.b člena tega zakona, način vplačila in način poročanja izda minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

50.d člen

(1) Za evidenco stanja sredstev na namenskih proračunskih postavkah iz 50.a člena tega zakona je pristojno ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju.

(2) Ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, enkrat letno o višini zbranih in izplačanih sredstev namenskih postavk obvesti reprezentativne sindikate javnega sektorja.

(3) Za nadzor nad pravilnostjo izračuna sredstev za odpravo nesorazmerij je pristojna Proračunska inšpekcija Urada za nadzor proračuna pri ministrstvu, pristojnem za finance.

51. člen

Svet iz 34. člena tega zakona se ustanovi najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

52. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati vse določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnostih ter drugih osebah javnega prava, ki se urejajo s tem zakonom, razen določb področnih predpisov, ki urejajo napredovanje oziroma pridobitev nazivov, in določb področnih zakonov, ki določajo dodatek za stalnost javnim uslužbencem oziroma uradnikom s posebnimi pooblastili.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znaša dodatek za stalnost javnim uslužbencem oziroma uradnikom s posebnimi pooblastili, pod pogoji, določenimi v področnih zakonih, po začetku izplačila plač po tem zakonu enak odstotek, kot bo določen za dodatek za delovno dobo.

(3) Višina uskladitve izhodiščne plače za I. tarifni razred za mesec avgust 2003 in januar 2004 se lahko spremeni samo z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.


(4) Izplačilo plač po tem zakonu za plačno skupino C, D, E, F, G, H oziroma I s pripadajočimi delovnimi mesti iz plačne skupine J, mora biti zagotovljeno najkasneje tri mesece po sklenitvi Kolektivne pogodbe o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede, Kolektivne pogodbe za javni sektor, sprejemu vseh potrebnih podzakonskih aktov in sklenitvi kolektivnih pogodb oziroma njihovih aneksov, ki uvrščajo v plačne razrede vsa delovna mesta in nazive v tej plačni skupini s pripadajočimi delovnimi mesti iz plačne skupine J.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izplačilo plač po tem zakonu za posamezno plačno skupino ni mogoče, dokler niso sklenjene kolektivne pogodbe, ki uvrščajo v plačne razrede vsa delovna mesta in nazive najmanj treh plačnih skupin iz prejšnjega odstavka tega člena s pripadajočimi delovnimi mesti iz plačne skupine J.

(6) Do začetka izplačila plač po tem zakonu, se javnim uslužbencem izplačujejo plače po predpisih in kolektivnih pogodbah, veljavnih do uveljavitve tega zakona.


(7) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B v obdobju do pričetka izplačevanja plač v skladu s tem zakonom, s pogodbo o zaposlitvi določiti oziroma izplačati plačo največ v višini, ki brez dodatka za delovno dobo pri uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je država, ne presega višine bruto plače 65. plačnega razreda, pri uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, pa ne presega višine bruto plače 59. plačnega razreda iz Priloge 1 tega zakona.

(8) Izjeme od omejitve iz sedmega odstavka tega člena so dopustne le v primeru plačila dela v dežurstvu, če uporabnik proračuna pridobi soglasje pristojnega ministra, ker je delo javnega uslužbenca iz plačne skupine B v dežurstvu nujno potrebno zaradi zagotavljanja nemotenega opravljanja dejavnosti.

(9) V obdobju uporabe sedmega odstavka tega člena je možno javnemu uslužbencu iz plačne skupine B poleg plače izplačati enkratno letno nagrado za uspešno poslovanje le s soglasjem ustanovitelja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
־ ugotovitev organa upravljanja, pristojnega za sprejem letnega poročila, da so preseženi cilji letnega programa dela,
־ pozitiven poslovni izid,
־ več kot 10 % prihodkov doseženih s prodajo blaga in storitev na trgu in
־ izplačilo povečane delovne uspešnosti za zaposlene s soglasjem ustanovitelja, kadar je v skladu s predpisi takšno soglasje potrebno.

(10) Sklenjene pogodbe o zaposlitvi se uskladijo z določbami prejšnjih treh odstavkov najkasneje v treh mesecih od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju - ZSPJS-D (Uradni list RS, št. 53/05).

(11) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena se pričnejo plače ravnateljev, direktorjev in tajnikov izplačevati po določbah tega zakona najkasneje s 1.3.2006. Če do 31.12. 2005 ni sprejeta Kolektivna pogodba za javni sektor, vlada z uredbo določi višino dodatkov, ki se začasno uporabljajo za izplačilo plač ravnateljem, direktorjem in tajnikom, do pričetka uporabe Kolektivne pogodbe za javni sektor. Ne glede na druge določbe tega zakona se dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah določi z uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju. Za izplačilo plač direktorjev se ne uporabljajo določbe prvega odstavka 49. člena in 49.f člena tega zakona.

(12) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2004 znaša 53.748 SIT.


52.a člen

(1) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2005 znaša 54.823 SIT.

(2) Plačna lestvica iz Priloge 1 tega zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov povišajo za 2 %. Usklajena Priloga 1 se objavi v prilogi tega zakona.

(3) Ne glede na določbe VIII. poglavja tega zakona se razpon plačnih razredov v plačni podskupini A3 spremeni v skladu s Prilogo 2 tega zakona brez pridobitve predhodnega mnenja sveta.

53. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 2004, razen prvega odstavka 50. člena tega zakona.


Zakon o dopolnitvi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju - ZSPJS-A (Uradni list RS, št. 72/03) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju - ZSPJS-B (Uradni list RS, št. 126/03) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

Ne glede na roke za sprejem podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb, ki so določeni v 46. in 47. členu zakona, morajo biti sprejeti vsi podzakonski akti in sklenjene vse kolektivne pogodbe najkasneje 45 dni pred začetkom uporabe zakona.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju - ZSPJS-C (Uradni list RS, št. 70/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

19. člen

Plačna lestvica iz Priloge I zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov povišajo za 2,50 %. Usklajena priloga I se objavi v prilogi tega zakona.
20. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 2004.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-D (Uradni list RS, št. 53/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
17. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. julijem 2005.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-E (Uradni list RS, št. 14/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
9. člen

Do uveljavitve kolektivne pogodbe za javni sektor se za funkcionarje začasno določi dodatek za delovno dobo v višini 0,3 % od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.
(Opomba: člen se je prenehal uporabljati z dnem uveljavitve ZSPJS-G)
10. člen

Funkcionarjem, ki jim pripada višja osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka uporabe tega zakona, se nastalo nesorazmerje odpravi na naslednji način:
- nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih razredov, se odpravijo z začetkom uporabe tega zakona v višini nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi,
- preostala nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od leta 2006 do leta 2009, pri čemer se pri obračunu plač za mesec december vsakega leta odpravi 25 % nesorazmerja v osnovnih plačah.

Funkcionarjem, ki jim pripada nižja osnovna plača od prevedene, določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka uporabe tega zakona, se nastalo nesorazmerje odpravi z začetkom uporabe tega zakona.
(Opomba: člen se je prenehal uporabljati z dnem uveljavitve ZSPJS-G)

11. člen

Plače funkcionarjev po tem zakonu se obračunavajo skladno z veljavno uredbo, ki ureja enotno metodologijo in obrazce za obračun ter izplačilo plač v javnem sektorju.

12. člen

Plače funkcionarjev se začnejo obračunavati v skladu z zakonom z dnem začetka uporabe tega zakona.

13. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. marca 2006.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-F (Uradni list RS, št. 68/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
6. člen

(1) Prvi odstavek 96. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 - uradno prečiščeno besedilo) ter četrti, peti in šesti odstavek 41.c člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo in 47/06) prenehajo veljati z dnem uveljavitve tega zakona in se uporabljajo do prvega izplačila plač po zakonu, ko se začne uporabljati 22.a člen zakona.

(2) Ne glede na določbo petega odstavka 52. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 32/06 - uradno prečiščeno besedilo) se določba 22.a člena zakona za javne uslužbence, ki do uveljavitve tega zakona niso imeli določenih pravic iz naslova povečanega obsega dela, začne uporabljati pet mesecev od uveljavitve tega zakona.

(3) Vlada sprejme uredbo iz 22.a člena zakona najkasneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

7. člen

(1) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2006 znaša 55.536 tolarjev.

(2) Plačna lestvica iz priloge 1 tega zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov povišajo za 1,30 %.

(3) Usklajena plačna lestvica iz priloge 1 se objavi v prilogi tega zakona.

(4) Minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, z dnem začetka uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije, v skladu s posebnim zakonom, ki bo uredil način spremembe tolarja v euro, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije usklajeno izhodiščno plačo za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred in plačno lestvico iz priloge 1, ki se uporablja od 1. januarja 2007 dalje.

(5) Za odpravo nesorazmerij v plačah se od 1. julija 2006 dalje nameni 1,05 % od zneska izhodiščne plače oziroma osnove za obračun plač za mesec junij 2006.

8. člen

Če se Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati do 31.10.2006 ne dogovorijo o načinu ugotavljanja števila članov po drugem odstavku 42. člena zakona, se ne glede na določbo prvega odstavka 42. člena zakona šteje, da je kolektivna pogodba za javni sektor sklenjena, ko jo podpišejo Vlada Republike Slovenije in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

9. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-G (Uradni list RS, št. 57/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

26. člen

Funkcionarjem plačne podskupine A5, ki jim je v skladu z Odlokom o plačah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 14/06) pripadla višja osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka uporabe navedenega odloka, in jim je bila s pričetkom uporabe navedenega odloka odpravljena ena četrtina nesorazmerja, se preostalo nesorazmerje odpravi v obdobju od leta 2007 do leta 2009, pri čemer se pri obračunu plač za december vsako leto odpravi ena četrtina nesorazmerja.

27. člen

(1) Del plače za redno delovno uspešnost se začne sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem izplačevati za leto 2008.

(2) Plačilo za povečan obseg dela sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev se lahko začne izplačevati že v letu 2007, in sicer v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev. Sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem se plačilo za povečan obseg dela v letu 2007 izplačuje za izvajanje projekta odprave sodnih zaostankov, državnim pravobranilcem pa tudi za projekt povrnitve vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.

(3) Merila za določanje višine plačila za povečan obseg dela sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev dela se določijo najkasneje do 15. julija 2007.

28. člen

Obseg sredstev za redno delovno uspešnost sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za leto 2008 znaša 2 % letnih sredstev za osnovne plače.

29. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odlok o plačah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 14/06).

30. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehata uporabljati 9. in 10. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS št. 14/06).

31. člen

(1) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. januarja 2007 znaša 232,79 eurov. Pri obračunu plač za julij 2007 so javni uslužbenci upravičeni do poračuna plač za obdobje januar-junij 2007 v višini razlike do izhodiščne plače oziroma plačnega razreda, veljavnih do 1. januarja 2007.

(2) Funkcionarska osnova za obračun plač funkcionarjev od 1. januarja 2007 znaša 615,74 eurov. Pri obračunu plač za julij 2007 so funkcionarji upravičeni do poračuna plač za obdobje januar-junij 2007 v višini razlike do plačnega razreda, veljavnega do 1. januarja 2007.

(3) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2007 znaša 235,82 eurov.

(4) Plačna lestvica iz priloge 1 tega zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. januarja 2007 povišajo za 0,45 %.

(5) Plačna lestvica iz priloge 1 tega zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. julija 2007 povišajo za 1,30 %.

(6) Funkcionarji in javni uslužbenci, ki so se jim v obdobju januar-junij 2007 plače že obračunavale v skladu s tem zakonom so za obdobje do junija 2007 upravičeni do poračuna plač v višini razlike do plačnega razreda, veljavnega do 1. januarja 2007.

(7) Usklajeni plačni lestvici iz priloge 1 se objavita v prilogi tega zakona.

(8) Za odpravo nesorazmerij v plačah se od 1. julija 2007 dalje nameni 1,26 % od zneska izhodiščne plače oziroma osnove za obračun plač za mesec junij 2007.

32. člen

Plače funkcionarjev se v skladu s tem zakonom pričnejo obračunavati s 1. januarjem 2008, razen plačila za povečan obseg dela iz tretjega odstavka 27. člena tega zakona.

33. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-H (Uradni list RS, št. 17/08) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

(1) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred se od 1. januarja 2008 poveča za 3,4 % in znaša 243,84 eurov. Javni uslužbenci so upravičeni do poračuna plač od 1. januarja 2008.

(2) Plačna lestvica iz priloge 1 zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. januarja 2008 povišajo za 3,4 %. Funkcionarji ter ravnatelji, direktorji in tajniki v javnem sektorju so upravičeni do poračuna plač od 1. januarja 2008.

(3) Usklajena plačna lestvica iz prejšnjega odstavka se objavi kot priloga 1 tega zakona.

3. člen

Del 1. člena tega zakona, ki v prilogi 3, točka b), v tabelo dodaja funkcijo "predsednik državnega sveta" pod šifro "A020201" in jo uvršča v 64. plačni razred, se začne uporabljati z dnem, ko predsednik državnega sveta začne svojo funkcijo opravljati poklicno.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-I (Uradni list RS, št. 58/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

23. člen - upoštevan ZSPJS-L

(1) Izhodiščna plača za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2008 znaša 248,72 eurov.

(2) Plačna lestvica iz priloge 1 zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. julija 2008 povišajo za 2,00 %.

(3) Usklajena plačna lestvica iz prejšnjega odstavka se objavi kot priloga 1 tega zakona.

(4) Priloga 2 se črta.

(5) (prenehal veljati)

(6) (prenehal veljati)

24. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati četrti odstavek 58. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07).

25. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-J (Uradni list RS, št. 80/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

3. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-K (Uradni list RS, št. 48/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

KONČNA DOLOČBA
2. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 7. 2009.



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-L (Uradni list RS, št. 91/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
17. člen

(1) Ne glede na 16. člen tega zakona se sodnikom ustavnega sodišča, generalnemu sekretarju ustavnega sodišča sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem ter generalnemu sekretarju vrhovnega sodišča v obdobju od 1. julija 2009 do 1. decembra 2010 določijo osnovne plače z naslednjimi plačnimi razredi:


Šifra funkcije
Funkcija
Število zaposlenih pri uporabniku proračuna
Plačni razred
A037101
predsednik vrhovnega sodišča
65
A037105
podpredsednik vrhovnega sodišča
60
A037301
predsednik višjega sodišča I nad 100 zaposlenih
60
A037401
predsednik okrožnega sodišča I nad 300 zaposlenih
57
A037302
predsednik višjega sodišča II do 100 zaposlenih
59
A037311
podpredsednik višjega sodišča I nad 100 zaposlenih
58
A037501
predsednik okrajnega sodišča I nad 300 zaposlenih
55
A037110
vrhovni sodnik svetnik
58
A037402
predsednik okrožnega sodišča II od 101 do 300 zaposlenih
56
A037411
podpredsednik okrožnega sodišča I nad 300 zaposlenih
55
A037312
podpredsednik višjega sodišča II do 100 zaposlenih
57
A037403
predsednik okrožnega sodišča III do 100 zaposlenih
55
A037502
predsednik okrajnega sodišča II od 101 do 300 zaposlenih
54
A037511
podpredsednik okrajnega sodišča I nad 300 zaposlenih
53
A037111
vrhovni sodnik
57
A037503
predsednik okrajnega sodišča III od 51 do 100 zaposlenih
53
A037412
podpredsednik okrožnega sodišča II od 101 do 300 zaposlenih
54
A037107
generalni sekretar vrhovnega sodišča
55
A037330
višji sodnik svetnik
56
A037504
predsednik okrajnega sodišča IV do 50 zaposlenih
52
A037413
podpredsednik okrožnega sodišča III do 100 zaposlenih
53
A037450
okrožni kazenski sodnik svetnik
54
A037460
okrožni sodnik svetnik
53
A037550
okrajni sodnik svetnik
51
A037512
podpredsednik okrajnega sodišča II od 101do 300 zaposlenih
52
A037513
podpredsednik okrajnega sodišča III od 51do 100 zaposlenih
51
A037514
podpredsednik okrajnega sodišča IV do 50 zaposlenih
50
A037331
višji sodnik
51-55
A037451
okrožni kazenski sodnik
47-53
A037461
okrožni sodnik
46-52
A037551
okrajni sodnik
43-50

Šifra funkcije
Funkcija
Število zaposlenih pri uporabniku proračuna
Plačni razred
A047101
predsednik ustavnega sodišča
65
A047401
generalni državni tožilec
64
A047110
sodnik ustavnega sodišča
63
A047405
namestnik generalnega državnega tožilca
59
A047451
vodja okrožnega državnega tožilstva I
območje okrožnega sodišča I
57
A047501
generalni državni pravobranilec
58
A047105
generalni sekretar ustavnega sodišča
58
A047452
vodja okrožnega državnega tožilstva II
območje okrožnega sodišča II
56
A047453
vodja okrožnega državnega tožilstva III
območje okrožnega sodišča III
55
A047420
vrhovni državni tožilec svetnik
58
A047425
vrhovni državni tožilec
57
A047505
namestnik generalnega državnega pravobranilca
57
A047456
namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva I
območje okrožnega sodišča I
55
A047440
višji državni tožilec svetnik
56
A047460
okrožni državni tožilec svetnik
54
A047457
namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva II
območje okrožnega sodišča II
54
A047458
namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva III
območje okrožnega sodišča III
53
A047445
višji državni tožilec
51-55
A047520
državni pravobranilec
51-55
A047465
okrožni državni tožilec
47-53
A047468
pomočnik okrožnega državnega tožilca
43-50
A047535
pomočnik državnega pravobranilca
43-50


(2) Sodnik ustavnega sodišča, generalni sekretar ustavnega sodišča, generalni sekretar vrhovnega sodišča ter sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec, ki ne more napredovati v višji plačni razred, se s 1. julijem 2009 uvrsti v plačni razred, v katerega je v skladu s prejšnjim odstavkom uvrščena funkcija, ki jo bo zasedal ob uvrstitvi.

(3) Sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec, ki lahko napreduje v višji plačni razred, se s 1. julijem 2009 uvrsti v plačni razred, v katerega je v skladu s prvim odstavkom tega člena uvrščena funkcija, ki jo bo zasedal ob uvrstitvi. Če je ta plačni razred že dosegel ali ga je presegel, se uvrsti za en plačni razred višje od doseženega plačnega razreda, vendar ne višje, kot znaša najvišji plačni razred, ki ga lahko doseže z napredovanjem v višji plačni razred.

(4) Sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec, ki lahko napreduje v višji plačni razred, je lahko z napredovanjem v višji plačni razred do 1. decembra 2010 uvrščen v razponu plačnih razredov, ki so za posamezne funkcije določeni v prvem odstavku tega člena.

(5) Sodnik ustavnega sodišča, generalni sekretar ustavnega sodišča, sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec ter generalni sekretar vrhovnega sodišča, ki nastopi funkcijo v obdobju od 1. julija 2009 do 1. decembra 2010, se uvrsti v plačni razred, v katerega je v skladu s prvim odstavkom tega člena uvrščena funkcija, ki jo zasede.

18. člen

(1) Sodnik ustavnega sodišča, generalni sekretar ustavnega sodišča, generalni sekretar vrhovnega sodišča ter sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec, ki ne more napredovati v višji plačni razred, se s 1. decembrom 2010 uvrsti v plačni razred, v katerega je v skladu s 16. členom tega zakona uvrščena funkcija, ki jo bo zasedal ob uvrstitvi.

(2) Sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec, ki lahko napreduje v višji plačni razred se s 1. decembrom 2010 uvrsti v plačni razred v katerega je v skladu s 16. členom tega zakona uvrščena funkcija, ki jo bo zasedal ob uvrstitvi. Če je ta plačni razred že dosegel ali ga je presegel, se uvrsti za en plačni razred višje od doseženega plačnega razreda, vendar ne višje, kot znaša najvišji plačni razred, ki ga lahko doseže z napredovanjem v višji plačni razred.

19. člen

(1) Ne glede na določbe 8. in 9. člena tega zakona se lahko sodnikom ustavnega sodišča in generalnemu sekretarju ustavnega sodišča do 1. decembra 2010, izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.

(2) Za izplačilo delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi in drugi akti, ki so veljali za sodnike ustavnega sodišča in generalnega sekretarja ustavnega sodišča do uveljavitve tega zakona, razen določb, ki določajo višino dodatka delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.

(3) V obdobju od uveljavitve tega zakona do 1. decembra 2010 se lahko sodniku ustavnega sodišča in generalnemu sekretarju ustavnega sodišča izplača delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela največ v višini 25 % njegove osnovne plače.

20. člen

(1) Ne glede na določbo 10. člena tega zakona, sodnikom državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo do 1. decembra 2010 poleg dodatkov iz 10. člena tega zakona tudi dodatki:
- za mentorstvo, za vsako s programom določeno mentorsko uro v višini 20 % urne postavke osnovne plače mentorja, ki se obračunava le za čas, ko opravlja delo mentorja,
- za specializacijo v višini 45 eurov, za magisterij v višini 70 eurov in za doktorat znanosti v višini 115 eurov, če specializacija, magisterij oziroma doktorat znanosti ni določen kot pogoj za opravljanje funkcije,
- preiskovalnemu sodniku in državnemu tožilcu za čas dela na ogledih krajev kaznivih dejanj v višini 10 % urne postavke osnovne plače funkcionarja.

(2) Pri dodelitvi dodatka iz druge alineje prejšnjega odstavka se upoštevajo znanstveni naslovi; specializacija, magisterij in doktorat znanosti, kot so opredeljeni v tretjem odstavku 8. člena zakona.

(3) Dodatek iz druge alineje prvega odstavka tega člena se usklajuje na enak način kot osnovne plače.

21. člen

Pri določanju osnovnih plač sodnikom ustavnega sodišča in generalnemu sekretarju ustavnega sodišča v skladu s tem zakonom, se uporablja tudi Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (Uradni list RS, št. 20/09).

22. člen

(1) Ob uvrstitvi sodnikov ustavnega sodišča in generalnega sekretarja ustavnega sodišča sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev v plačne razrede, se ne upošteva določba 49.č člena zakona.

(2) Če bi ustavni sodnik, sodnik, državni tožilec ali državni pravobranilec po določitvi plače v skladu s tem zakonom prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače, ki jo je prejemal po predpisih, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, ali kot je znesek plače, ki ga je prejemal po predpisih, ki so veljali do začetka obračuna plač v skladu s tem zakonom, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje razlika med primerljivima zneskoma.

(3) Primerljivi znesek plače po predpisih, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, je znesek, določen v skladu s petim odstavkom 49.f člena zakona. Primerljivi znesek plače po predpisih, ki so veljali do začetka obračuna plač v skladu s tem zakonom, je znesek, določen v skladu s šestim odstavkom 49.f člena zakona.

(4) Primerljivi znesek plače, določen v skladu s tem zakonom, je plača, obračunana za polni delovni čas (174 delovnih ur). Pri izračunu se upošteva osnovna plača, položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat in dodatek za dvojezičnost.

23. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati peti in šesti odstavek 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS – I (Uradni list RS, št. 58/08).

24. člen

(1) Sodniku ustavnega sodišča, generalnemu sekretarju ustavnega sodišča, sodniku, državnemu tožilcu in državnemu pravobranilcu ter generalnemu sekretarju vrhovnega sodišča se prične obračunavati plača v skladu s tem zakonom od prvega dne v mesecu po uveljavitvi tega zakona.

(2) Za obdobje od 1. julija 2009 do pričetka obračunavanja plač v skladu s tem zakonom se sodniku ustavnega sodišča, generalnemu sekretarju ustavnega sodišča, sodniku, državnemu tožilcu in državnemu pravobranilcu ter generalnemu sekretarju vrhovnega sodišča poračuna razlika med osnovno plačo, določeno v skladu s tem zakonom, in osnovno plačo, ki mu je bila določena za mesec pred pričetkom obračunavanja plač v skladu s tem zakonom.

25. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-M (Uradni list RS, št. 13/10) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

2. člen

Funkcionarjem plačne podskupine A5 se preostanek nesorazmerja v osnovnih plačah, ki ni bil odpravljen do uveljavitve tega zakona, odpravi s 1. oktobrom 2011.

3. člen

(1) Plačna lestvica iz Priloge 1 zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. januarja 2010 povišajo za 0,2 odstotka.

(2) Usklajena plačna lestvica iz prejšnjega odstavka se objavi kot Priloga 1 tega zakona.

4. člen

Glede na uskladitev plačne lestvice iz prejšnjega člena se funkcionarjem in javnim uslužbencem v javnem sektorju opravi poračun plač od 1. januarja 2010.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-N (Uradni list RS, št. 59/10) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. člen

Določba 9. člena tega zakona se začne uporabljati s 1. novembrom 2010. Vlada RS mora spremembe in dopolnitve uredbe, ki določa kriterije za določitev višine položajnega dodatka, sprejeti najkasneje v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona.

19. člen

Določbe 10. člena tega zakona se začnejo uporabljati s 1. januarjem 2011. Do roka iz prejšnjega stavka morajo uporabniki proračuna, s soglasjem pristojnega ministra, iz nabora delovnih mest v veljavnih kolektivnih pogodbah oziroma drugih aktov iz 13. člena zakona, v internih aktih določiti delovna mesta, na katerih se opravlja dežurstvo. Predlog akta o določitvi delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo, je potrebno predhodno posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu.

20. člen

Določbe 14. in 15. člena tega zakona se pričnejo uporabljati s 1. novembrom 2010.

Plača, obračunana v skladu s spremenjenim prvim odstavkom 49. člena zakona, se prične funkcionarjem izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.

Kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti se uskladi s tem zakonom v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

21. člen

Plačna lestvica iz priloge 1 zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. julija 2010 povišajo za 0,65 odstotka.

Usklajena plačna lestvica iz prejšnjega odstavka se objavi kot priloga 1 tega zakona.

22. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-O (Uradni list RS, št. 85/10) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2. člen

(1) Določbe tega zakona se uporabljajo za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor oziroma njenih sprememb in dopolnitev, sklenjenih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Vlada Republike Slovenije v treh dneh po uveljavitvi tega zakona ponovno pozove reprezentativne sindikate javnega sektorja k podpisu Aneksa št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor. Za ugotavljanje pogojev za njegovo sklenitev se uporabijo določbe tega zakona.
3. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zakon o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-P (Uradni list RS, št. 107/10) vsebuje naslednje določbe:
1. člen

V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 107/09 – odločba US, 98/09 – ZIUZGK, 13/10, 59/10, 85/10 in 94/10 – ZIU) se plačna lestvica iz priloge 1 spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. januarja 2011 povišajo za 0,55 odstotka.

Usklajena plačna lestvica iz prejšnjega odstavka se objavi kot priloga 1 tega zakona.

2. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1:


Plačna lestvica, veljavna od 1. januarja 2011

Plačni razred
Osnovna plača
(v EUR)
Plačni razred
Osnovna plača
(v EUR)
1
478,67
34
1.746,39
2
497,83
35
1.816,24
3
517,73
36
1.888,90
4
538,45
37
1.964,45
5
559,98
38
2.043,03
6
582,39
39
2.124,76
7
605,66
40
2.209,76
8
629,90
41
2.298,14
9
655,11
42
2.390,04
10
681,31
43
2.485,66
11
708,56
44
2.585,09
12
736,90
45
2.688,49
13
766,37
46
2.796,02
14
797,03
47
2.907,88
15
828,91
48
3.024,18
16
862,07
49
3.145,15
17
896,56
50
3.270,96
18
932,42
51
3.401,80
19
969,71
52
3.537,87
20
1.008,50
53
3.679,38
21
1.048,85
54
3.826,57
22
1.090,80
55
3.979,62
23
1.134,43
56
4.138,79
24
1.179,81
57
4.304,37
25
1.226,99
58
4.476,53
26
1.276,08
59
4.655,59
27
1.327,11
60
4.841,81
28
1.380,20
61
5.035,48
29
1.435,41
62
5.236,91
30
1.492,83
63
5.446,38
31
1.552,54
64
5.664,24
32
1.614,63
65
5.890,80
33
1.679,22

PRILOGA 2
(črtana)
Priloga 3: Uvrstitev funkcij v plačne razrede - upoštevan ZSPJS-L


a) Plačni razredi funkcij predsednika republike in funkcij izvršilne oblasti – A1

Funkcije v plačni podskupini A1 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 55. do 65. plačnega razreda:

Šifra funkcije
Funkcija
Plačni razred
A010101 predsednik republike
65
A010201 predsednik vlade
65
A010210 minister
62 – 64
A010240 državni sekretar
59 – 61
A010220 generalni sekretar vlade
62
A010105 generalni sekretar predsednika republike
57
A010110 vodja kabineta predsednika republike
56
A010115 namestnik generalnega sekretarja predsednika republike
56
A010120 svetovalec predsednika republike
55

Plačni razred ministra določi predsednik vlade v okviru razpona iz prejšnjega odstavka, plačni razred državnega sekretarja pa vlada na predlog ministra, pristojnega za javno upravo.


b) Plačni razredi funkcij zakonodajne oblasti – A2

Funkcije v plačni podskupini A2 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 54. do 65. plačnega razreda:

Šifra funkcije
Funkcija
Plačni razred
A020101 predsednik državnega zbora
65
A020105 podpredsednik državnega zbora
62
A020110 poslanec evropskega parlamenta
62
A020120 poslanec
55 – 62
A020107 generalni sekretar državnega zbora
60
A020201 predsednik državnega sveta
64
A020205 sekretar državnega sveta
54

Plačne razrede poslancev določi pristojno delovno telo državnega zbora v okviru razpona iz prejšnjega odstavka.

c) Plačni razredi funkcij sodne oblasti – A3

Funkcije v plačni podskupini A3 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 47. do 65. plačnega razreda:

Šifra funkcije
Funkcija
Število zaposlenih pri uporabniku proračuna
Plačni razred
A037101
predsednik vrhovnega sodišča
65
A037105
podpredsednik vrhovnega sodišča
62
A037301
predsednik višjega sodišča I nad 100 zaposlenih
61
A037401
predsednik okrožnega sodišča I nad 300 zaposlenih
58
A037302
predsednik višjega sodišča II do 100 zaposlenih
60
A037311
podpredsednik višjega sodišča I nad 100 zaposlenih
60
A037501
predsednik okrajnega sodišča I nad 300 zaposlenih
56
A037110
vrhovni sodnik svetnik
61
A037402
predsednik okrožnega sodišča II od 101 do 300 zaposlenih
57
A037411
podpredsednik okrožnega sodišča I nad 300 zaposlenih
57
A037312
podpredsednik višjega sodišča II do 100 zaposlenih
59
A037403
predsednik okrožnega sodišča III do 100 zaposlenih
56
A037502
predsednik okrajnega sodišča II od 101 do 300 zaposlenih
55
A037511
podpredsednik okrajnega sodišča I nad 300 zaposlenih
54
A037111
vrhovni sodnik
60
A037503
predsednik okrajnega sodišča III od 51 do 100 zaposlenih
54
A037412
podpredsednik okrožnega sodišča II od 101 do 300 zaposlenih
56
A037107
generalni sekretar vrhovnega sodišča
57
A037330
višji sodnik svetnik
58
A037504
predsednik okrajnega sodišča IV do 50 zaposlenih
53
A037413
podpredsednik okrožnega sodišča III do 100 zaposlenih
55
A037460
okrožni sodnik svetnik
54
A037550
okrajni sodnik svetnik
52
A037331
višji sodnik
55-57
A037461
okrožni sodnik
50-53
A037551
okrajni sodnik
47-51



d) Plačni razredi funkcij v drugih državnih organih – A4

Funkcije v plačni podskupini A4 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 47. do 65. plačnega razreda:

Šifra funkcije
Funkcija
Število zaposlenih pri uporabniku proračuna
Plačni razred
A047101
predsednik ustavnega sodišča
65
A047201
predsednik računskega sodišča
64
A047401
generalni državni tožilec
64
A047301
varuh človekovih pravic
63
A047110
sodnik ustavnega sodišča
64
A047203
namestnik predsednika računskega sodišča
59
A047701
predsednik državne revizijske komisije
59
A047405
namestnik generalnega državnega tožilca
61
A047901
informacijski pooblaščenec
58
A047451
vodja okrožnega državnega tožilstva I
območje okrožnega sodišča I
58
A047501
generalni državni pravobranilec
59
A047105
generalni sekretar ustavnega sodišča
60
A047452
vodja okrožnega državnega tožilstva II
območje okrožnega sodišča II
57
A047453
vodja okrožnega državnega tožilstva III
območje okrožnega sodišča III
56
A047420
vrhovni državni tožilec svetnik
61
A047220
vrhovni državni revizor
56
A047710
član državne revizijske komisije
56
A047425
vrhovni državni tožilec
60
A047305
namestnik varuha človekovih pravic
55
A047505
namestnik generalnega državnega pravobranilca
58
A047456
namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva I
območje okrožnega sodišča I
57
A047801
predsednik komisije za preprečevanje korupcije
54
A047205
sekretar računskega sodišča
54
A047310
generalni sekretar varuha
54
A047440
višji državni tožilec svetnik
58
A047460
okrožni državni tožilec svetnik
54
A047457
namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva II
območje okrožnega sodišča II
56
A047805
namestnik predsednika komisije za
preprečevanje korupcije
51
A047810
član komisije za preprečevanje korupcije
50
A047458
namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva III
območje okrožnega sodišča III
55
A047445
višji državni tožilec
55-57
A047520
državni pravobranilec
55-57
A047465
okrožni državni tožilec
50-53
A047468
pomočnik okrožnega državnega tožilca
47-51
A047535
pomočnik državnega pravobranilca
47-51


e) Plačni razredi funkcij v lokalnih skupnostih – A5

Funkcije v plačni podskupini A5 so uvrščene v plačne razrede v razponu od 32. do 59. plačnega razreda:

Šifra funkcije Funkcija Število prebivalcev lokalne skupnosti
Plačni razred
A050101 župan I (Ljubljana) nad 200.000 prebivalcev
59
A050201 župan II (Maribor) od 100.001 do 200.000 prebivalcev
57
A050301 župan III od 30.001 do 100.000 prebivalcev
55
A050401 župan IV od 15.001 do 30.000 prebivalcev
53
A050501 župan V od 5001 do 15.000 prebivalcev
51
A050601 župan VI od 2001 do 5000 prebivalcev
49
A050701 župan VII do 2000 prebivalcev
46
A050110 podžupan I (Ljubljana) nad 200.000 prebivalcev
44 - 51
A050210 podžupan II (Maribor) od 100.001 do 200.000 prebivalcev
42 – 49
A050310 podžupan III od 30.001 do 100.000 prebivalcev
40 – 47
A050410 podžupan IV od 15.001 do 30.000 prebivalcev
38 – 45
A050510 podžupan V od 5001 do 15.000 prebivalcev
36 - 43
A050610 podžupan VI od 2001 do 5000 prebivalcev
34 – 41
A050710 podžupan VII do 2000 prebivalcev
32 – 38

Plačni razred podžupana določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri predčasnem prenehanju mandata župana lahko podžupanu določi plačni razred občinski svet.
GO SVIZ Slovenije, Oražnova 3, p.p. 196, 1102 Ljubljana, telefon: +386 1 24 40 900, faks: +386 1 24 40 920
e-mail: info@sviz.si; pravna služba - 01/24 40 910, 01/24 40 912 in 01/24 40 914, e-mail: pravna.pisarna@sviz.si;
finance in organizacija - 01/24 40 906; mednarodna dejavnost, informiranje - 01/24 40 908